Connect with us

Arhitektura

Življenje v zaprtih prostorih: slabe novice za zdravje počutje in produktivnost

Objavljeno

dne

V zadnjih dvesto letih je odstotek ljudi, ki delajo na prostem, padel z 90 na 20 odstotkov. Postali smo bitja, ki živimo v zaprtih prostorih,« opozarja Russell Foster, direktor inštituta za spanje in cirkadiano nevroznanost Univerze v Oxfordu. Ljudje se vse bolj odmikamo od narave, zunanjega okolja in 24-urnega solarnega ciklusa. Težav, ki pri tem nastajajo, je več, a poglejmo le najbolj pereče, ki jih navaja raziskava inštituta YouGov. Opravili so jo predlani med 16.000 posamezniki iz 14 evropskih in severnoameriških držav. V vsej človeški zgodovini ni bilo posameznikovo življenje nikoli tako zapletena mešanica vožnje v službo in domov, dejavnosti in dela v zaprtih prostorih … Vse to nas ločuje od narave, ki je gonilna sila razvoja človeške vrste. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.

Negativni vplivi sodobnega življenja
Zdravje je za sodobnega človeka pomembna vrednota, prav tako zdravo bivanje. Na vsakem koraku nas bombardirajo s ponudbami za športne vadbe, vedno več denarja namenjamo članarinam v fitnes centrih, pametnim uram in telovadnim pripomočkom, pa vendar večino gibanja opravimo v zaprtih prostorih. V notranjosti preživimo več časa kot kdaj koli prej. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje na zdravje in kakovost življenja. Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe pogosto izrazito negativno vplivata na človekovo razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi naš dihalni sistem.

Težav se premalo zavedamo
Po anketi inštituta YouGov se posledic življenja v zaprtih prostorih premalo zavedamo, saj so raziskovalci ugotovili velik razkorak med našimi predstavami in realnim stanjem. Na splošno mislimo, da živimo relativno zdravo, vendar je resničnost precej drugačna od naših predstav. Samo pomislite, koliko časa dnevno presedite in prištejte k osmim uram v pisarni tudi vožnjo z avtom, sedenje pri obrokih, posedanje v prostem času … Rezultati vas lahko presenetijo. 82 odstotkov anketirancev je dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur. Povprečno anketiranci menijo, da preživijo 66 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih. Raziskave sporočajo zaskrbljujočo številko: v resnici ljudje v zaprtih prostorih preživijo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan.

Ljudje v zaprtih prostorih preživimo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.
(Foto: Ivan Brodey)


Zakaj bi morali biti zaskrbljeni?
Iz dveh glavnih razlogov: ker je v zaprtih prostorih zrak pogosto bolj onesnažen kot zunaj in ker smo zaradi bivanja med štirimi stenami prikrajšani za spreminjajočo se dnevno svetlobo, ki pomembno uravnava človekovo notranjo biološko uro. Dejstvo je, da je zrak v stavbah običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih, slab notranji zrak pa s sabo prinese množico možnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj ter druge bolezni dihal.

Prekinjen naravni 24-urni ciklus
Pomanjkanje naravne svetlobe zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih prekine naravni 24-urni ciklus, v katerem smo se kot vrsta razvijali. Kronobiolog Till Roenneberg je ugotovil, da ljudje na običajen delovni dan preživimo na prostem povprečno le 15 minut. Ta številka temelji na odgovorih, ki jih je podalo prek spletnih vprašalnikov več tisoč oseb. Električne luči, digitalne naprave in družba, ki je aktivna 24 ur na dan, nas vedno bolj oddaljujejo od naravnih ritmov in motijo naš naravni cirkadiani ritem ter močno vplivajo na kakovost spanja in splošno zdravje. Cirkadiani ritem je notranja biološka ura, ki prilagaja naše doživljanje različnim fazam dneva. Pomaga nam uravnavati spanje, hranjenje, krvni tlak in telesno temperaturo. Kot posamezniki in kot družba se moramo bolj zavedati razkoraka med tem, kaj mislimo, kako živimo, in tem, kako resnično živimo. Tako bomo bolje razumeli vpliv sodobnega življenja na naše zdravje in bolje bomo lahko načrtovali naše bivanjsko okolje.


Cirkadiani ritem (Vir: YouGov)

Kako ‘bio’ je zrak, ki ga dihamo?
Zrak, ki ga dihamo, je enako pomemben kot hrana, ki jo jemo, in voda, ki jo pijemo. Kadar razmišljamo o onesnaženosti zraka, vedno pomislimo na mestni smog. Naša mesta rastejo in onesnaženje zraka v mestih je pomembna problematika, le redko pa razmišljamo o kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Morda boste presenečeni nad dejstvom, da je lahko zrak v naših domovih do petkrat bolj onesnažen od zraka na prostem. Glede na raziskavo YouGov se tega ne zaveda kar 78 odstotkov ljudi.
Povprečna odrasla oseba vsak dan vdihne približno 15 000 litrov zraka.
Zrak v zaprtih prostorih ima na začetni stopnji enako onesnaženje, kot je prisotno v zraku na prostem. Zdaj k temu dodajmo onesnaževala in hlape iz gradbenih materialov v prostoru, čistil, barv, lakiranega pohištva , plastike …
Prištejmo še dejavnosti ljudi, kot so kuhanje, prižiganje sveč, sušenje perila v zaprtih prostorih ipd. Nenazadnje moramo upoštevati še nekaj, kar delamo ves dan: dihanje! Običajna družina s štirimi člani samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in 10 litrov vode.

Posledice slabega zraka
Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost. Dolgotrajni učinki pa so lahko resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu, kjer je prisotna plesen, imajo kar 40-odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev je zbolelo za astmo zaradi neprimernih bivalnih razmer. Ne le, da bolezni zmanjšujejo kakovost življenja, ampak predstavljajo tudi velik strošek. Na evropski ravni stroški zaradi nezdravega bivalnega okolja dosegajo 82 milijard evrov na leto, pri čemer ti stroški vključujejo neposredne stroške za zdravljenje in oskrbo ter posredne stroške, kot je zmanjšana produktivnost ali izguba delovne sposobnosti.

Onesnaženost zraka v prostoru
(Vir: YouGov)
Običajne ravni svetlobe
(Vir: YouGov)


Dnevna svetloba izjemnega pomena za dobro počutje
Najnovejše raziskave kažejo, v kako tesni soodvisnosti sta dobro počutje posameznika in izpostavljenost naravni svetlobi. K sreči se večina ljudi tega dejstva tudi zaveda, saj kar 68 odstotkov anketirancev iz raziskave YouGov verjame, da dnevna svetloba pomembno vpliva na razpoloženje. To je razumljivo, saj vsi vemo, kako lahko sončen dan izboljša naše počutje, za sončno svetlobo pa je celo potrjeno, da je učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet, kar dodatno dokazuje, kako pomemben fiziološki in psihološki vpliv ima dnevna svetloba na človekovo zdravje.

Več sončnih žarkov, manj depresije
Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva občuti zimsko depresijo ali sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD). Verjetnost zanjo narašča z zemljepisno širino, kar je lahko neposredna posledica omejene izpostavljenosti dnevni svetlobi, ki upada s severnejšo geografsko lego. Tipični simptomi SAD so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in depresije ter težave s spanjem. Najučinkovitejše zdravljenje SAD je svetlobna terapija.


Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in
budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in dovolj trde
teme ponoči. (Foto: VELUX)


Dnevna svetloba podnevi vam pomaga spati ponoči
Spanje je ključno za pravilno delovanje uma in telesa, motnje spanja pa so povezane s številnimi zdravstvenimi težavami. Izčrpanost, razdražljivost in zmanjšana koncentracija so očitne težave, manj pa je znano, da so s pomanjkanjem spanja povezani tudi pridobivanje teže, srčne bolezni in sladkorna bolezen.
….več v tiskani izdaji PRO Bauhaus #1

Pripravil: Domen Pogorevc, univ. dipl. inž. arh.

Arhitektura

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Objavljeno

dne

Avtor

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije 2024, ki je potekal od 12. do 14. aprila po vsej državi.

Glasovanje za predstavljene arhitekturne projekte na festivalu Odprte hiše Slovenije je potekalo od 12. aprila do 5. maja 2024. Obiskovalci OHS 2024, so si na festivalu lahko ogledali več kot 70 arhitekturnih projektov in po svojem izboru glasovali za najboljši projekt v kategorijah Javni, družbeni in poslovni projekti, Stanovanjski projekti in prvič tudi v kategoriji Projekti z lesom. Festival OHS temelji na enostavnem konceptu, ki sleherniku omogoča stik in osebno izkušnjo v kakovostni arhitekturi. Vodeni ogledi, ki potekajo pod strokovnim vodstvom arhitektov, konservatorjev, inženirjev, lastnikov, investitorjev in izvajalcev pa obiskovalcem omogočajo, da celostno spoznajo nastanek in pomen posameznega arhitekturnega dela.

Dogodek OHS Award 2024. Foto: Nejc Fon

Festival OHS nagrado podeljuje od leta 2019. Nagrada OHS ni klasična arhitekturna nagrada, ki jo izbrana strokovna žirija podeljuje strokovnjakom na področju arhitekturnega načrtovanja. Nagrada OHS se podeljuje z namenom spodbujanja čim večje participacije najširše javnosti pri razumevanju in  odločanju o izbranih projektih. Vse objekte, ki so predstavljeni v festivalskem programu potrdi strokovna žirija, najširša javnost in obiskovalci pa svoj glas oddajo projektu po svojem izboru. Nagrado OHS tako prejme ekipa, ki je skupaj ustvarila posamezen projekt – arhitekti, inženirji, izvajalci in naročniki, investitorji. Vloga slehernika je pri projektu izjemnega pomena – in še več – vsi sodelujoči pri projektu morajo razumeti kaj pomeni kakovosten prostor in tej ideji skupaj slediti do konca izvedbe. Kompromisne in nestrokovne rešitve nas v prostoru premnogokrat opominjajo še dolgo po tem, ko so bili zadovoljeni najkrajši izvedbeni roki, partikularni interesi in najnižja cena. 

Večplastnost nagrade OHS je danes še posebej pomembno izpostaviti iz dveh vidikov – nagrado izglasuje splošna javnost, ki je uporabnik prostora in katerim je arhitektura v izhodišču namenjena. Poleg arhitektov pa nagrada OHS prepoznava pomembno vlogo investitorjev in izvajalcev, ki jim je mar in razumejo pomen kulture prostora za razvoj skupnosti danes in v prihodnje.

Blaž Budja, član letošnje strokovne žirije je v svojem nagovoru izpostavil pomen skupnosti v današnji družbi, ki je vedno bolj naklonjena individualizmu.Verjame, da s festivalom OHS dvigujemo splošno kulturo in arhitekturi dajemo možnost večjega, širšega skupnega razumevanja in spoštovanja.

“Festival OHS ni svetovno prvenstvo v arhitekturi, zdi se, da se tukaj kljub vsemu individualno umakne kolektivnemu. Še več, pomembno je sodelovati, zmaga pa je skupna. Nagrada OHS je tako edina nagrada, ki jo podeli ljudstvo. Samo tako lahko tudi arhitekti odložimo težo preverjanja strokovnosti skozi prizmo iskanja družbene pomembnosti lastnega poklica.”

Nagrajeni projekti in prejemniki nagrad so bili predstavljeni na dogodku v galeriji Edvard. Nagrade so bile podeljene v treh kategorijah.

V kategoriji  Javni, družbeni in poslovni projekti so nagrado prejeli:

Naročnik: Občina Brežice
Arhitektura in interier: NAINO arhitekturni biro – Grega Bizjak, Tadeja Šepec Bizjak, Črt Breskvar
Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec
Odgovorna konservatorka ZVKDS: Mojca Veršek Rems
Glavni izvajalci: SL Inženiring Boršt d.o.o.

Naročnik: Občina Slovenske Konjice
Arhitektura: Medprostor – Jerneja Fischer Knap, Rok Žnidaršič, Samo Mlakar, Katja Ivić, Dino Mujić
Glavni konservator ZVKDS: Matija Plevnik
Glavni izvajalci: Gradnje Marguč d.o.o., GNOM d.o.o.
Mehanizem dvižne strehe: Maori d.o.o.

Naročnik: Mestna občina Novo mesto
Arhitektura in interier: Enota
Krajinska arhitektura: Krajinaris d.o.o.
Glavni izvajalci: CGP d.d.

V kategoriji  Stanovanjski projekti so bili nagrajeni:

Naročnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
Arhitektura: Arhitekti Počivašek Petranovič in Bevk Perović arhitekti – Davorin Počivašek, Urban Petranovič, Urša Gantar, Matija Bevk, Vasa Perović
Glavni izvajalci: TGH d.o.o.

Naročnik: Majda Senekovič in Vladimir Senekovič
Arhitektura in interier: a2o2 arhitekti
Glavni izvajalci: Stavbarstvo Žerjal – Marko Žerjal s.p.

Naročnik: Uroš Križanec
Arhitektura in interier: Mertelj Vrabič arhitekti
Krajinska arhitektura: Svit Oliver Katanec
Glavni izvajalec: gradbeni inženiring Filipič & Co d.o.o. ter gradbeno podjetje Urteh d.o.o.

V kategoriji Projekti z lesom je nagrade podelil državni sekretar mag. Dejan Židan. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SPIRIT Slovenija, javna agencija sta bila v letu 2024 nacionalna partnerja nagrade OHS AWARD.V svojem nagovoru je poudaril pomen trajnostne gradnje in uporabo lesa v arhitekturi. Nagrado so prejeli:

Naročnik: Občina Bohinj
Arhitektura: ARREA ARHITEKTURA, KAL A; Ana Jerman, Janja Šušnjar, Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga
Krajinska arhitektura: Studio AKKA – Luka Javornik, Lara Gligić
Gradbene konstrukcije in dobavitelj lesene konstrukcije: CBD.d.o.o.
Glavni izvajalec: Dema Plus d.o.o.

Naročnik: Špela Koren Girandon in Jernej Girandon
Arhitektura in interier: AG BIRO 55
Lesena konstrukcija: Tesarstvo Štebe

Naročnik: Boštjan Pogorevc
Arhitektura: Biro Gašperič – Matej Gašperič
Konservatorka ZVKDS: Saša Roškar
Glavni izvajalec: Rok Razinger, TRAM d.o.o.

Več o projektu na www.odprtehiseslovenije.org

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata

Objavljeno

dne

Od zasebnih stanovanj do enodružinskih hiš, od poslovnih do turističnih objektov – z Arhitekturnim festivalom odprte hiše Slovenije danes ponovno vrata odpirajo številni objekti po Sloveniji.

Dogodek poteka že 15. leto in predstavlja nove in prenovljene arhitekture ter pomembne stavbe kulturne dediščine.

V sklopu festivala si bo mogoče ogledati 70 projektov, poleg naštetih bodo vrata v svoje prostore odprle tudi izobraževalne in kulturne ustanove. Osnovno poslanstvo festivala sta ozaveščanje najširše javnosti o vrednotah kakovostno oblikovanega prostora in predstavitev primerov najboljših praks sodobne arhitekturne produkcije kot dela slovenske kulture in nacionalne identitete.

Med prispelimi projekti je letošnji festivalski program zastavila strokovna žirija, ki so jo sestavljali štirje strokovnjaki na področju arhitekture in oblikovanja – Blaž BudjaMaša CvetkoDean Lah in Maja Stamenković.

Hiša za pet svobodnih duhov. Biro Gašperič, Matej Gašperič: Foto: OHS

Arhitektura se ne sme zapirati sama v svoj svet, biti mora odprta širši javnosti in med ljudmi spodbujati razpravo o prostoru, je prepričan Lah. “V tem vidim osrednje poslanstvo festivala OHS, ki vsako leto ponuja zainteresirani javnosti možnost vstopa in neposrednega doživljanja raznolikih kakovostnih arhitekturnih praks. Arhitektura namreč niso zgolj zidovi, arhitektura je prostor vmes, je življenje, ki se v teh prostorih odvija,” razmišlja.

Festival OHS letos poteka pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in postavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Naslavlja vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje, obstoj in razvoj celotne družbe, vsega živega in narave z namenom iskanja odgovorov o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje.

Bazenski kompleks Češča vas. Biro: Enota. Foto: OHS

To so najbolj ključni izzivi, ki se brez podpornih družbenoekonomskih in socialnih politik zgolj z arhitekturnimi idejami ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. Z izpostavljanjem tematike vključevanja in dostopnosti tako postajajo tudi festivalski prostori nosilci izkušnje, ki navdihujejo udeležence, da postanejo “zagovorniki” pravičnejše in bolj vključujoče družbe, so zapisali organizatorji.

V programu festivala bodo tako predstavili različne tematske projekte, ki spodbujajo dostopnost in omogočajo razvoj skupnosti. Del festivala bodo tudi tematska vodenja in delavnice, ki bodo nagovarjali različne ciljne skupine.

Poslovni objekt Vergerijev trg / Palača Sabini-Grisoni. Arhitektura: BIRO 42 d.o.o. Foto: OHS

V Ljubljani si bo mogoče pod vodstvom arhitektov ogledati stanovanjsko sosesko Dolgi most II, četrtni center Golovec in Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. Prav tako bosta vrata odprli prenovljeni podstrehi, ki sta se z novo zasnovo prilagodili potrebam sodobnega bivanja. V Štanjelu se bo mogoče udeležiti vodstva po lokalni galeriji uporabne umetnosti Lokal in hiši v Štanjelu. Na Gorenjskem bo mogoče vstopiti v počitniško hišo Šumica in v leseno Hišo za iznajdljivo družino. V sklopu festivala pa bo mogoč tudi ogled projekta Vrtec Bohinj in nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji ter začasni lapidarij, ki sta bila letos uvrščena v ožji izbor nagrade EU Mies Award 2024.

Festival OHS je od februarja 2023 del projekta Open House Europe, ki povezuje 13 evropskih mest in Slovenijo.

Center Rog, kreativno središče: Arhitektura: BAX studio. Foto: OHS

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu

Objavljeno

dne

Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh. V začetku februarja je osvojila prvo mesto med fotografi iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Črne gore in BiH, zdaj pa je žirija njeno fotografijo nagradila še s prvim mestom v globalni arhitekturni kategoriji. Na natečaj je bilo sicer prijavljenih več kot 395 tisoč fotografij iz več kot 220 držav in ozemelj. Aprila bo v Londonu razstava zmagovalnih del.

Ana Skobe se je na natečaj prijavila s fotografijo, ki je nastala decembra lani na otoku Tenerife. V delu pod umetniškim naslovom “Falling out of time” je zajela mogočen svetilnik v mehki večerni svetlobi. Ta se dviga visoko v jasno nebo, njegova izčiščena elegantna in geometrijska oblika pa nas presune v kontrastu z obalno pokrajino. Na njegovem vznožju je figura – razmišljujoča oseba, ki zre v prostranstvo oceana pred seboj. Sopostavitev samotne silhuete z neskončnim obzorjem ustvari trenutek refleksije in brezčasja.

Ana Skobe je arhitekturna fotografinja. Leta 2019 je magistrirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo arhitekturne fotografije, trenutno svoja teoretična prizadevanja nadaljuje na doktorskem študiju. V fotografskih projektih posreduje svoje doživljanje prostora, pri čemer arhitekture zgolj ne opisuje, temveč združuje idejo, materializirano v objektu in njegovem odnosu do prostora, s svojo lastno idejo o tem istem objektu. Zanima jo, kaj je v njem mogoče videti – kakšen je potencial njegovih specifičnih prostorskih rešitev, čemur pravi (re)konstruiranje arhitekture.

Foto: Ane Skobe

Kdo so nagrajenci v drugih kategorijah?

V kategoriji ustvarjalno je slavil Rob Blanken iz Nizozemske, ki je nagrajen za makrofotografijo kristalov aminokislin B-alanina, L-glutamina in glicina. V sklopu Pokrajine je zmagovalec Liam Man iz Združenega kraljestva, v kategoriji Življenjskega sloga je slavil Avin Kamau (Kenija) za studijsko fotografijo Pojdimo k jezeru, v sklopu Gibanje je šla nagrada Samuelu Andersenu iz Norveške za akcijsko fotografijo Rider Getting Down and Dirty. V kategoriji Naravni in divji živalski svet je prepričal Ian Ford (Združeno kraljestvo), Objekte je najbolje upodobil Toni Rinaldo iz Indonezije, v žanru Portreta je navdušil Michelle Sank (Združeno kraljestvo) za fotografijo najstnikov ob bazenu. S področja ulične fotografije je zmagala Callie Eh (Malezija) za fotografijo The Hand, s Potovanja pa Jan Li (Kitajska) za fotografijo Between Calm and Catastrophe.

Michelle Sank (Združeno kraljestvo) je nagrajen za fotografijo z naslovom Zenande, Sinawe, Zinathi and Buhle at Sea Point Pavilion, Cape Town, ki prikazuje skupino najstnikov, kako preživljajo dan ob bazenu. “Fotografinja se s tem ozira na spremembe, ki so se v mestu zgodile od konca apartheida, ter razmišlja o današnjem slavljenju kulturne in družbene različnosti.” Foto: Michelle Sank / Sony World Photography Awards

Vsak zmagovalec v posamezni kategoriji prejme Sonyjevo digitalno fotografsko opremo, hkrati pa se bo potegoval tudi za naziv fotografa leta odprtega tekmovanja, ki prinaša denarno nagrado 5000 dolarjev. Fotografije letošnjega odprtega tekmovanja je ocenjeval Daniel Blochwitz, kurator Foto Festivala Lenzburg v Švici.

Potem ko so predstavili zmagovalce v posameznih kategorijah, bo 18. aprila v Londonu še slovesna razglasitev skupnega tekmovalca odprtega tekmovanja. Izbrane zmagovalne fotografije in fotografije iz ožjega izbora bodo uvrščene na razstavo natečaja World Photography Awards, ki bo na ogled v galeriji Somerset House od 19. aprila do 6. maja 2024, pozneje pa tudi na drugih lokacijah.

Toni Rinaldo (Indonezija) je komisijo prepričal s fotografijo Coalition, ki z natančno kompozicijo prikazuje stola v čakalnici.” Fotograf ob tem opisuje, kako različni barvi stolov v misli prikličeta sobivanje različnih kultur v indonezijski družbi.” Foto: Toni Rinaldo / Michelle Sank
Rob Blanken (Nizozemska) je prepričal z makrofotografijo kristalov aminokislin B-alanina, L-glutamina in glicina, ki prikazuje izjemne barve in teksture teh kompleksnih struktur. Foto: Rob Blanken / Sony World Photography Awards
Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA4 dnevi nazaj

Deceuninck, proizvajalec PVC profilov, je lansiral kalkulator za enostavnejše in učinkovitejše merjenje ogljičnega odtisa

Deceuninck, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev PVC profilov za okna in vrata, je v skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu poslovanju...

RAZSTAVA4 dnevi nazaj

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega...

OBLIKOVANJE5 dni nazaj

AJM prejel prestižno German Innovation Award 2024

Mednarodno priznanje za inovacijo AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z...

Uncategorized6 dni nazaj

Martina Vovk imenovana za novo direktorico Moderne galerije

Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija...

GRADNJA6 dni nazaj

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav  iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj...

Materiali7 dni nazaj

WC sistem, ki varčuje z vodo

Varčevanje z vodo: ste kdaj razmišljali o stranišču? Ko gre za varčevanje z vodo v zasebnih gospodinjstvih, mnogi pomislijo na...

Arhitektura2 tedna nazaj

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik...

DOGODKI3 tedni nazaj

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični...

BIVANJE4 tedni nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

POPULARNO