Arhitektura

Življenje v zaprtih prostorih: slabe novice za zdravje počutje in produktivnost

Objavljeno

4 leta nazaj

dne

23/12/2020

Avtor

Danijel Kmetec

V zadnjih dvesto letih je odstotek ljudi, ki delajo na prostem, padel z 90 na 20 odstotkov. Postali smo bitja, ki živimo v zaprtih prostorih,« opozarja Russell Foster, direktor inštituta za spanje in cirkadiano nevroznanost Univerze v Oxfordu. Ljudje se vse bolj odmikamo od narave, zunanjega okolja in 24-urnega solarnega ciklusa. Težav, ki pri tem nastajajo, je več, a poglejmo le najbolj pereče, ki jih navaja raziskava inštituta YouGov. Opravili so jo predlani med 16.000 posamezniki iz 14 evropskih in severnoameriških držav. V vsej človeški zgodovini ni bilo posameznikovo življenje nikoli tako zapletena mešanica vožnje v službo in domov, dejavnosti in dela v zaprtih prostorih … Vse to nas ločuje od narave, ki je gonilna sila razvoja človeške vrste. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.

Negativni vplivi sodobnega življenja
Zdravje je za sodobnega človeka pomembna vrednota, prav tako zdravo bivanje. Na vsakem koraku nas bombardirajo s ponudbami za športne vadbe, vedno več denarja namenjamo članarinam v fitnes centrih, pametnim uram in telovadnim pripomočkom, pa vendar večino gibanja opravimo v zaprtih prostorih. V notranjosti preživimo več časa kot kdaj koli prej. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje na zdravje in kakovost življenja. Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe pogosto izrazito negativno vplivata na človekovo razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi naš dihalni sistem.

Težav se premalo zavedamo
Po anketi inštituta YouGov se posledic življenja v zaprtih prostorih premalo zavedamo, saj so raziskovalci ugotovili velik razkorak med našimi predstavami in realnim stanjem. Na splošno mislimo, da živimo relativno zdravo, vendar je resničnost precej drugačna od naših predstav. Samo pomislite, koliko časa dnevno presedite in prištejte k osmim uram v pisarni tudi vožnjo z avtom, sedenje pri obrokih, posedanje v prostem času … Rezultati vas lahko presenetijo. 82 odstotkov anketirancev je dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur. Povprečno anketiranci menijo, da preživijo 66 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih. Raziskave sporočajo zaskrbljujočo številko: v resnici ljudje v zaprtih prostorih preživijo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan.

Ljudje v zaprtih prostorih preživimo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.
(Foto: Ivan Brodey)

Zakaj bi morali biti zaskrbljeni?
Iz dveh glavnih razlogov: ker je v zaprtih prostorih zrak pogosto bolj onesnažen kot zunaj in ker smo zaradi bivanja med štirimi stenami prikrajšani za spreminjajočo se dnevno svetlobo, ki pomembno uravnava človekovo notranjo biološko uro. Dejstvo je, da je zrak v stavbah običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih, slab notranji zrak pa s sabo prinese množico možnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj ter druge bolezni dihal.

Prekinjen naravni 24-urni ciklus
Pomanjkanje naravne svetlobe zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih prekine naravni 24-urni ciklus, v katerem smo se kot vrsta razvijali. Kronobiolog Till Roenneberg je ugotovil, da ljudje na običajen delovni dan preživimo na prostem povprečno le 15 minut. Ta številka temelji na odgovorih, ki jih je podalo prek spletnih vprašalnikov več tisoč oseb. Električne luči, digitalne naprave in družba, ki je aktivna 24 ur na dan, nas vedno bolj oddaljujejo od naravnih ritmov in motijo naš naravni cirkadiani ritem ter močno vplivajo na kakovost spanja in splošno zdravje. Cirkadiani ritem je notranja biološka ura, ki prilagaja naše doživljanje različnim fazam dneva. Pomaga nam uravnavati spanje, hranjenje, krvni tlak in telesno temperaturo. Kot posamezniki in kot družba se moramo bolj zavedati razkoraka med tem, kaj mislimo, kako živimo, in tem, kako resnično živimo. Tako bomo bolje razumeli vpliv sodobnega življenja na naše zdravje in bolje bomo lahko načrtovali naše bivanjsko okolje.

Kako ‘bio’ je zrak, ki ga dihamo?
Zrak, ki ga dihamo, je enako pomemben kot hrana, ki jo jemo, in voda, ki jo pijemo. Kadar razmišljamo o onesnaženosti zraka, vedno pomislimo na mestni smog. Naša mesta rastejo in onesnaženje zraka v mestih je pomembna problematika, le redko pa razmišljamo o kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Morda boste presenečeni nad dejstvom, da je lahko zrak v naših domovih do petkrat bolj onesnažen od zraka na prostem. Glede na raziskavo YouGov se tega ne zaveda kar 78 odstotkov ljudi.
Povprečna odrasla oseba vsak dan vdihne približno 15 000 litrov zraka.
Zrak v zaprtih prostorih ima na začetni stopnji enako onesnaženje, kot je prisotno v zraku na prostem. Zdaj k temu dodajmo onesnaževala in hlape iz gradbenih materialov v prostoru, čistil, barv, lakiranega pohištva , plastike …
Prištejmo še dejavnosti ljudi, kot so kuhanje, prižiganje sveč, sušenje perila v zaprtih prostorih ipd. Nenazadnje moramo upoštevati še nekaj, kar delamo ves dan: dihanje! Običajna družina s štirimi člani samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in 10 litrov vode.

Posledice slabega zraka
Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost. Dolgotrajni učinki pa so lahko resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu, kjer je prisotna plesen, imajo kar 40-odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev je zbolelo za astmo zaradi neprimernih bivalnih razmer. Ne le, da bolezni zmanjšujejo kakovost življenja, ampak predstavljajo tudi velik strošek. Na evropski ravni stroški zaradi nezdravega bivalnega okolja dosegajo 82 milijard evrov na leto, pri čemer ti stroški vključujejo neposredne stroške za zdravljenje in oskrbo ter posredne stroške, kot je zmanjšana produktivnost ali izguba delovne sposobnosti.

Onesnaženost zraka v prostoru
(Vir: YouGov)

Dnevna svetloba izjemnega pomena za dobro počutje
Najnovejše raziskave kažejo, v kako tesni soodvisnosti sta dobro počutje posameznika in izpostavljenost naravni svetlobi. K sreči se večina ljudi tega dejstva tudi zaveda, saj kar 68 odstotkov anketirancev iz raziskave YouGov verjame, da dnevna svetloba pomembno vpliva na razpoloženje. To je razumljivo, saj vsi vemo, kako lahko sončen dan izboljša naše počutje, za sončno svetlobo pa je celo potrjeno, da je učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet, kar dodatno dokazuje, kako pomemben fiziološki in psihološki vpliv ima dnevna svetloba na človekovo zdravje.

Več sončnih žarkov, manj depresije
Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva občuti zimsko depresijo ali sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD). Verjetnost zanjo narašča z zemljepisno širino, kar je lahko neposredna posledica omejene izpostavljenosti dnevni svetlobi, ki upada s severnejšo geografsko lego. Tipični simptomi SAD so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in depresije ter težave s spanjem. Najučinkovitejše zdravljenje SAD je svetlobna terapija.

Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in
budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in dovolj trde
teme ponoči. (Foto: VELUX)

Dnevna svetloba podnevi vam pomaga spati ponoči
Spanje je ključno za pravilno delovanje uma in telesa, motnje spanja pa so povezane s številnimi zdravstvenimi težavami. Izčrpanost, razdražljivost in zmanjšana koncentracija so očitne težave, manj pa je znano, da so s pomanjkanjem spanja povezani tudi pridobivanje teže, srčne bolezni in sladkorna bolezen.
….več v tiskani izdaji PRO Bauhaus #1

Pripravil: Domen Pogorevc, univ. dipl. inž. arh.

Sorodne objave:izpostavljeno

Naslednja objava

In memoriam: Milan Mihelič, arhitekt in urbanist

Ne prezrite

ENODRUŽINSKA HIŠA – Sanje in realnost slovenskega prostora

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost

Objavljeno

3 dnevi nazaj

dne

07/10/2024

Avtor

Žane Kurent

Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.

Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.

Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.

S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.

K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.

Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.

Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.

Program (se še dopolnjuje)

3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij

4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij

7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij

7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij

14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij

16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij

21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij

24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo

Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru

31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij

12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji

Objavljeno

1 teden nazaj

dne

01/10/2024

Avtor

Žane Kurent

Po težki bolezni je v 78. letu umrl arhitekt Janez Kobe. Njegov arhitekturni opus obsega širok spekter arhitekture od urbanističnih zasnov in večjih javnih objektov ter stanovanjskih stavb do ureditev urbanih prostorov in notranje opreme.

Janez Kobe se je rodil 5. februarja leta 1947. Študij je končal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Rdeča nit njegovega izobraževanja pod mentorjem prof. Ravnikarjem je “neprestano spraševanje, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je, v nasprotju z današnjim vprašanjem, kako je nekaj narejeno”, je povedal pred nekaj leti za revijo Outsider. Iskal je “arhitekturno idejo, ne forme oz. podobe arhitekture”.

Kot arhitekt je poleg Slovenije deloval v več državah, med drugim v Črni gori in na Hrvaškem ter na območju nekdanje Sovjetske zveze. Oblikoval je denimo Vrtove sunca v Dubrovniku in Hotel Admiral v Slanem.

Zmagal je na več arhitekturnih natečajih. Med odmevnejšimi sta bila za stavbo Splošne plovbe Piran v Portorožu iz leta 1974 in za hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi iz leta 1980. Zanj je ob končani izvedbi leta 1985 dobil zvezno jugoslovansko Borbino nagrado, ki je v tedanji Jugoslaviji pomenila najvišje priznanje na področju arhitekture.

***Stavba Splošne plovbe Piran v Portorožu.***

Že leta 1978 je za naselje Kotlje prejel Plečnikovo nagrado. V Sloveniji se je podpisal pod več turističnih kompleksov, kot sta Terme 3000 in prenova hotela Golf na Bledu. Med drugim je zmagal na natečaju za stanovanjsko naselje Livade v Izoli.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli

Objavljeno

2 tedna nazaj

dne

29/09/2024

Avtor

Žane Kurent

V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo in prostore za prireditve. Za vsebine so pridobili tudi evropska sredstva.

Palačo, ki stoji vsaj od leta 1253, so marca začeli obnavljati. V prvi fazi jo bodo predvsem statično sanirali. Naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov in predstavniki občine so poudarili, da jo lahko izpeljejo le s pomočjo evropskih sredstev, pogoji razpisov za ta sredstva pa vplivajo tudi na prihodnjo namembnost palače.

Za začetek del so se odločili, potem ko so oktobra lani pridobili 350.000 evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih krajih.

*Pred meseci je bilo takšno stanje notranjosti palače, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1253. Foto: Občina Izola*

Projekt ReVerT in kulinarika
Občina Izola je na razpis prijavila projekt ReVerT, po katerem bodo palačo obnovili na način, da bo v njej mogoče gostiti festivale ter prirejati kulinarične prireditve tudi v slabem vremenu. Projekt opredeljuje tudi posamezne turistične produkte, na primer digitalni prikaz posebnosti pridelave istrskih vin, oljčnega olja in drugih tipičnih produktov podeželja. Med drugim bodo v palači organizirali interaktivno igro lov na zaklad, v bližnjih lokalih pa bodo ponujali tipične jedi iz časa Beneške republike.

Kako je se je Dante znašel v Izoli?
Letos je občina Izola pridobila še približno 250.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija. V okviru projekta Dante (Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in celostno ponudbo literarnega turizma) bodo v Podestatovi palači uredili center za obiskovalce oziroma informacijsko točko za literarni turizem. Izola se je v projekt vključila, ker sta v tem kraju ob koncu 14. stoletja nastala dva rokopisa del Danteja Alighierija, ki ju zdaj hranijo v Benetkah.

Dante Alighieri, ki se je v zgodovino zapisal tudi kot “oče” italijanskega jezika, se je leta 1265 rodil v Firencah. Tukaj je tudi napisal svoja prva dela in spoznal svojo otroško ljubezen Beatrice ter jo ovekovečil v Božanski komediji, ki jo je končal le malo pred svojo smrtjo leta 1321.

Upravljavski načrt za stavbo so sprejeli pred dvema letoma in ga je zato treba prilagoditi. Izdelavo načrta so zaupali zgodovinarju Darku Darovcu oziroma njegovemu inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.

Kot je Darovec povedal na javni predstavitvi, bodo za upravljavca stavbe predlagali občinski Center za kulturo, šport in prireditve.

*Videz zunanjosti palače po obnovi. Foto: Občina Izola/Oblika 2*

Glede vsebine je napovedal, da bo v pritličju razstavno-degustacijski prostor za vino in olje, razstavna in prireditvena dvorana ter turistična informacijska točka, ki bo povezana z Dantejevo sobo. Ta bo zasedala približno tretjino pritličja. V njej nameravajo predstaviti srednjeveško opremo za prepisovanje knjig, saj menijo, da je bila ta dejavnost nekoč pomembna za Izolo. Nadstropje bo namenjeno protokolarnim dogodkom in festivalom. Pripraviti želijo tudi digitalne predstavitve pomembnih izolskih osebnosti.

Arheološke raziskave, ki so jih opravili pred obnovo, niso prinesle presenečenj, pokazale pa so, da je bila palača nekoč z ulico ločena od cerkve sv. Marije Alietske, na katero se zdaj naslanja. Ohranjen je tlak iz 15. stoletja, ki bo po obnovi viden.

Ime “Podestatova palača” še ni dokončno
V Izoli sicer še ni soglasja o imenu stavbe. Krajani jo večinoma poznajo kot staro občino. Darovec zagovarja poimenovanje Podestatova palača. Kot je dejal, se v zgodovinskih virih podobno pogosto pojavljata imeni Komunalna in Podestatova palača. Slednje se mu zdi primernejše, ker je bil podestat predstojnik in simbol srednjeveške komune, kot so jo poznali v istrskih in italijanskih mestih, v palači pa je dejansko stanoval.

Nadaljuj z branjem