V zadnjih dvesto letih je odstotek ljudi, ki delajo na prostem, padel z 90 na 20 odstotkov. Postali smo bitja, ki živimo v zaprtih prostorih,« opozarja Russell Foster, direktor inštituta za spanje in cirkadiano nevroznanost Univerze v Oxfordu. Ljudje se vse bolj odmikamo od narave, zunanjega okolja in 24-urnega solarnega ciklusa. Težav, ki pri tem nastajajo, je več, a poglejmo le najbolj pereče, ki jih navaja raziskava inštituta YouGov. Opravili so jo predlani med 16.000 posamezniki iz 14 evropskih in severnoameriških držav. V vsej človeški zgodovini ni bilo posameznikovo življenje nikoli tako zapletena mešanica vožnje v službo in domov, dejavnosti in dela v zaprtih prostorih … Vse to nas ločuje od narave, ki je gonilna sila razvoja človeške vrste. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.

Negativni vplivi sodobnega življenja
Zdravje je za sodobnega človeka pomembna vrednota, prav tako zdravo bivanje. Na vsakem koraku nas bombardirajo s ponudbami za športne vadbe, vedno več denarja namenjamo članarinam v fitnes centrih, pametnim uram in telovadnim pripomočkom, pa vendar večino gibanja opravimo v zaprtih prostorih. V notranjosti preživimo več časa kot kdaj koli prej. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje na zdravje in kakovost življenja. Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe pogosto izrazito negativno vplivata na človekovo razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi naš dihalni sistem.

Težav se premalo zavedamo
Po anketi inštituta YouGov se posledic življenja v zaprtih prostorih premalo zavedamo, saj so raziskovalci ugotovili velik razkorak med našimi predstavami in realnim stanjem. Na splošno mislimo, da živimo relativno zdravo, vendar je resničnost precej drugačna od naših predstav. Samo pomislite, koliko časa dnevno presedite in prištejte k osmim uram v pisarni tudi vožnjo z avtom, sedenje pri obrokih, posedanje v prostem času … Rezultati vas lahko presenetijo. 82 odstotkov anketirancev je dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur. Povprečno anketiranci menijo, da preživijo 66 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih. Raziskave sporočajo zaskrbljujočo številko: v resnici ljudje v zaprtih prostorih preživijo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan.

Zakaj bi morali biti zaskrbljeni?
Iz dveh glavnih razlogov: ker je v zaprtih prostorih zrak pogosto bolj onesnažen kot zunaj in ker smo zaradi bivanja med štirimi stenami prikrajšani za spreminjajočo se dnevno svetlobo, ki pomembno uravnava človekovo notranjo biološko uro. Dejstvo je, da je zrak v stavbah običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih, slab notranji zrak pa s sabo prinese množico možnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj ter druge bolezni dihal.

Prekinjen naravni 24-urni ciklus
Pomanjkanje naravne svetlobe zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih prekine naravni 24-urni ciklus, v katerem smo se kot vrsta razvijali. Kronobiolog Till Roenneberg je ugotovil, da ljudje na običajen delovni dan preživimo na prostem povprečno le 15 minut. Ta številka temelji na odgovorih, ki jih je podalo prek spletnih vprašalnikov več tisoč oseb. Električne luči, digitalne naprave in družba, ki je aktivna 24 ur na dan, nas vedno bolj oddaljujejo od naravnih ritmov in motijo naš naravni cirkadiani ritem ter močno vplivajo na kakovost spanja in splošno zdravje. Cirkadiani ritem je notranja biološka ura, ki prilagaja naše doživljanje različnim fazam dneva. Pomaga nam uravnavati spanje, hranjenje, krvni tlak in telesno temperaturo. Kot posamezniki in kot družba se moramo bolj zavedati razkoraka med tem, kaj mislimo, kako živimo, in tem, kako resnično živimo. Tako bomo bolje razumeli vpliv sodobnega življenja na naše zdravje in bolje bomo lahko načrtovali naše bivanjsko okolje.

Kako ‘bio’ je zrak, ki ga dihamo?
Zrak, ki ga dihamo, je enako pomemben kot hrana, ki jo jemo, in voda, ki jo pijemo. Kadar razmišljamo o onesnaženosti zraka, vedno pomislimo na mestni smog. Naša mesta rastejo in onesnaženje zraka v mestih je pomembna problematika, le redko pa razmišljamo o kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Morda boste presenečeni nad dejstvom, da je lahko zrak v naših domovih do petkrat bolj onesnažen od zraka na prostem. Glede na raziskavo YouGov se tega ne zaveda kar 78 odstotkov ljudi.
Povprečna odrasla oseba vsak dan vdihne približno 15 000 litrov zraka.
Zrak v zaprtih prostorih ima na začetni stopnji enako onesnaženje, kot je prisotno v zraku na prostem. Zdaj k temu dodajmo onesnaževala in hlape iz gradbenih materialov v prostoru, čistil, barv, lakiranega pohištva , plastike …
Prištejmo še dejavnosti ljudi, kot so kuhanje, prižiganje sveč, sušenje perila v zaprtih prostorih ipd. Nenazadnje moramo upoštevati še nekaj, kar delamo ves dan: dihanje! Običajna družina s štirimi člani samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in 10 litrov vode.

Posledice slabega zraka
Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost. Dolgotrajni učinki pa so lahko resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu, kjer je prisotna plesen, imajo kar 40-odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev je zbolelo za astmo zaradi neprimernih bivalnih razmer. Ne le, da bolezni zmanjšujejo kakovost življenja, ampak predstavljajo tudi velik strošek. Na evropski ravni stroški zaradi nezdravega bivalnega okolja dosegajo 82 milijard evrov na leto, pri čemer ti stroški vključujejo neposredne stroške za zdravljenje in oskrbo ter posredne stroške, kot je zmanjšana produktivnost ali izguba delovne sposobnosti.

Dnevna svetloba izjemnega pomena za dobro počutje
Najnovejše raziskave kažejo, v kako tesni soodvisnosti sta dobro počutje posameznika in izpostavljenost naravni svetlobi. K sreči se večina ljudi tega dejstva tudi zaveda, saj kar 68 odstotkov anketirancev iz raziskave YouGov verjame, da dnevna svetloba pomembno vpliva na razpoloženje. To je razumljivo, saj vsi vemo, kako lahko sončen dan izboljša naše počutje, za sončno svetlobo pa je celo potrjeno, da je učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet, kar dodatno dokazuje, kako pomemben fiziološki in psihološki vpliv ima dnevna svetloba na človekovo zdravje.

Več sončnih žarkov, manj depresije
Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva občuti zimsko depresijo ali sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD). Verjetnost zanjo narašča z zemljepisno širino, kar je lahko neposredna posledica omejene izpostavljenosti dnevni svetlobi, ki upada s severnejšo geografsko lego. Tipični simptomi SAD so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in depresije ter težave s spanjem. Najučinkovitejše zdravljenje SAD je svetlobna terapija.

Dnevna svetloba podnevi vam pomaga spati ponoči
Spanje je ključno za pravilno delovanje uma in telesa, motnje spanja pa so povezane s številnimi zdravstvenimi težavami. Izčrpanost, razdražljivost in zmanjšana koncentracija so očitne težave, manj pa je znano, da so s pomanjkanjem spanja povezani tudi pridobivanje teže, srčne bolezni in sladkorna bolezen.
….več v tiskani izdaji PRO Bauhaus #1

Pripravil: Domen Pogorevc, univ. dipl. inž. arh.