GOSPODARSTVO
Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso
Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja, je napovedal premier Robert Golob. Gre za 500 primerov letno, pomembneje je zamenjati stare naprave v 430.000 gospodinjstvih, ki se ogrevajo na ta način, je dodal. Iz njegovega kabineta so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika.
Kot je ob začetku redne seje državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) dejal premier Robert Golob, se letno pri novogradnjah vgradi 500 naprav za ogrevanje na lesno biomaso, zato naj to ne bi bila težava v smislu kakovosti zraka. Največja težava je po njegovih besedah 430.000 obstoječih naprav za ogrevanje na ta vir, kjer da se večinoma uporablja stare peči.

“Čist zrak bomo reševali skozi zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav,” je dejal premier in poudaril, da bo ta vlada v mandatu za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to namenjalo doslej. Dejal je, da nimajo namena posegati v pravice kogar koli, še najmanj lastnikov gozdov, kot naj bi se prikazovalo.
Golobov kabinet: Predlog se obstoječih kurilnih naprav ne dotika
Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili.
Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, verjame Golob. Po njegovih besedah se moramo vsi skupaj potruditi, da so naprave, ki jih imamo za izkoriščanje lesne biomase, čiste, napredne, moderne in ne ogrožajo našega zdravja, so predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.
Očitki o ‘prisilni solarizaciji’
Žakelj je v vprašanju vladi očital, da z zakonskim predlogom – ki bi med drugim prepovedal vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ter na trdna in tekoča goriva pri novogradnjah in prenovah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje – ljudem jemlje možnost svobodne izbire in državo vodi v “pospešeno prisilno solarizacijo”.
Poslanec NSi je opozoril tudi na potrebo po nadzoru nad snovmi, ki se kurijo v pečeh, ter na neregistrirane kurilne naprave, ki da jih je še 150.000, in menil, da je subvencij za zamenjavo naprav premalo, saj da jih je na voljo za zamenjavo 5000, neustreznih pa je po ocenah med 80.000 in 120.000.

Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina
Ob napovedanih omejitvah rabe zemeljskega plina za ogrevanje – predlagana je omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja ter podaljševanja obstoječih koncesij, občine bodo morale po predlogu poleg tega v okviru lokalnih energetskih konceptov pripraviti načrte za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja – je Žakelj dejal, da pri ogrevanju na plin “ni nobenega onesnaženja” in da je plin “trenutno bistveno cenejši kot drugi energenti”.
Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina, je napovedal premier. Kot je pojasnil, sta glavna razloga za to zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, do katere je po njegovih besedah prišlo samo zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije.
Zavrnili predlog poslanske skupine NSi
DZ je v začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. Kot je dejal vodja poslanske skupne Janez Cigler Kralj, bodo določbe, ki naj bi omejile rabo zemeljskega plina in lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja, močno posegle v življenje ljudi ter vplivale na poslovanje energetskih družb, delovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva, predvsem pa na finančni položaj gospodinjstev.

Poudaril je, da bi morali ljudem omogočiti, da se ogrevajo na način, kot ga sami izberejo. Zavrnil je očitke, da so proti zelenemu prehodu, in poudaril, da je lesna biomasa obnovljiv vir energije in da bi morali spodbujati zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Menil je tudi, da je v Sloveniji dobra infrastruktura za zemeljski plin in da bi jo morali ohraniti, spremembe, denimo nadomeščanje tega plina z obnovljivimi plini, pa uvesti postopno.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog zakona vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. Zaradi nezadostnega deleža slednjih v skupni rabi energije Slovenija plačuje drugih državam, lani Hrvaški 11 milijonov evrov, je spomnil. Po njegovih besedah je treba pospešiti investicije v nadgradnjo distribucijskega elektroomrežja, da se bodo lahko ti viri priklopili na omrežje.
Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica) sta NSi očitali, da zavaja ljudi in vodi kampanjo proti zelenemu prehodu.
GOSPODARSTVO
Minister Matoz napoveduje gradbena dovoljenja v največ 60 dneh
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je sestal z načelnicami in načelniki upravnih enot. Osrednja tema srečanja je bila poenotenje prakse upravnih enot pri vodenju postopkov izdaje gradbenih dovoljenj.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je v sodelovanju z državnim sekretarjem na Ministrstvu za okolje in prostor Petrom Lovšinom in vodjo službe za upravne zadeve Borisom Vinskim načelnikom upravnih enot pojasnil, da je z Ministrstvom za okolje in prostor v sodelovanju z ministrico mag. Polono Rifelj uskladil enotno prakso postopanja pri vključevanju stranskih udeležencev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. In sicer tako, da se 2. odstavek, druga alineja 48. člena Gradbenega zakona (GZ-1) razlaga tako, da beseda »lahko« pomeni izjemoma in ne praviloma, zato se v postopke za izdajo gradbenih dovoljenj ne bo več avtomatsko vključevalo »sosedov mejašev«. V postopke se jih ne bo vabilo (le izjemoma), če pa se bodo vključevali v postopek, jim bo udeležba v postopku priznana le izjemoma.
Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj naj bi se po napovedi ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza skrajšali na največ 60 dni. Kot je pojasnil, naj bi k temu prispevalo obvezno navodilo načelnikom upravnih enot o vključevanju stranskih udeležencev. Sosedje mejaši naj v postopkih ne bi več sodelovali samodejno, temveč bi morali izkazati možnost posega v svoje pravice ali pravne koristi. Napovedana je tudi strožja presoja interesa okoljskih nevladnih organizacij. Minister ob tem obljublja, da bodo v enem letu odpravili nakopičene zaostanke.
Napoved sprememb pri izdajanju gradbenih dovoljenj je sledila sestanku ministra Francija Matoza z načelniki upravnih enot in ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Skrajšanje novih postopkov na največ 60 dni naj bi po njegovem dosegli že v okviru veljavne zakonodaje.
Matoz namreč meni, da zakona ni treba spreminjati. Ključ vidi v razlagi 48. člena Gradbenega zakona, ki jo sam označuje za pravilno in na kateri temelji navodilo upravnim enotam.
»Jaz samo pravilno razlagam zakon in načelnikom sem seveda dal obvezno navodilo, kako bodo v bodoče postopali pri izdaji gradbenih dovoljenj,« je povedal.
V ospredju njegove razlage je položaj sosedov mejašev. Po ministrovih besedah zakon dopušča njihovo sodelovanje kot stranskih udeležencev, ne določa pa, da jih je treba v vsak postopek vključiti samodejno.

Z ministrico za okolje in prostor sta zato načelnikom izdala obvezno navodilo, naj mejašev v prihodnje ne vabijo več avtomatično. Kot pojasnjuje Matoz, bodo sodelovali izjemoma, kadar bo ugotovljeno, da bi načrtovana gradnja lahko posegla v njihove pravice in pravne koristi.
»Tukaj ne uvajamo ničesar novega, ampak samo pravilno razlagamo zakon in stremimo k temu, da bomo pospešili dolgotrajne postopke,« je dejal.
Za odpravo zaostankov minister napoveduje eno leto
Večletno odločanje po ministrovi oceni nima posledic zgolj za časovni potek gradnje. Dolgotrajne postopke opisuje tudi kot »gojišče morebitne korupcije«, saj naj bi čakanje ljudi spodbujalo k iskanju nedovoljenih poti do hitrejše pridobitve dovoljenja.
»Vemo, tudi primeri so, ko izdaja gradbenega dovoljenja do pravnomočnosti traja tudi po pet let ali več. In seveda je to prakso treba prekiniti. V bodoče bo to 60 dni,« je napovedal.
Načelniki upravnih enot so navodilo po njegovih navedbah sprejeli, izvajanje pa namerava spremljati in nadzirati sam. Poleg hitrejšega reševanja novih vlog napoveduje tudi odpravo vseh doslej nastalih zaostankov. Prepričan je, da bodo upravne enote to dosegle v enem letu.
Sosedje naj bi pravni interes izkazovali z dejstvi in dokazi
Dosedanjo prakso vključevanja mejašev Matoz ocenjuje kritično. Po njegovih navedbah so ugotovili, da se sosedje v 70 ali 80 odstotkih primerov pritožujejo neutemeljeno, ob tem pa sprožajo tudi upravne spore.
Takšno podaljševanje postopkov po ministrovi oceni finančno obremenjuje investitorje. Za posameznike, ki hišo gradijo za lastno bivanje, lahko pomeni, da se vselitev v njihov dom odmakne za več let.
Po ministrovih napovedih bo moral vsakdo, ki bo želel sodelovati v postopku, predložiti dejstva in dokaze o vplivu nameravane gradnje na svojo nepremičnino. Matoz je pričakovano presojo ponazoril z besedami: »Ne bo zadostovalo, da bo samo rekel, ja, če bo pa hišo zraven zgradil, bo pa motil pogled,« in dodal, da so takšni ugovori po njegovem neutemeljeni, kadar prostorski akt gradnjo dopušča, projekt pa je z njim skladen.

Okoljske organizacije pred strožjo presojo interesa
Napovedana obravnava stranskih udeležencev odpira tudi vprašanje vloge okoljskih nevladnih organizacij. Kritiki opozarjajo, da bi omejevanje njihovega sodelovanja lahko oslabilo okoljski nadzor, zlasti pri večjih infrastrukturnih projektih.
Minister odgovarja, da bodo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu tega ohranile, hkrati pa napoveduje strožjo presojo njihovega interesa za sodelovanje.
Hitrejše pridobivanje dovoljenj želi zagotoviti tako posameznikom, ki rešujejo lastno stanovanjsko vprašanje, kot investitorjem, ki gradijo za trg. Pri tem se sklicuje na koalicijsko pogodbo in v njej predvideno odpravljanje birokratskih ovir. Dolžino upravnih postopkov povezuje tudi s stanovanjskimi cenami, saj se po njegovih besedah posledice dolgotrajnega odločanja na koncu odrazijo v cenah stanovanj.
Daljši poslovni čas za dostopnejše upravne storitve
Ob izdajanju gradbenih dovoljenj je Matoz predstavil še načrtovano podaljšanje poslovnega časa upravnih enot. Predlogu nasprotuje sindikat, ki opozarja na pomanjkljivo analitično podlago za takšno spremembo.
Po oceni sindikalne strani niso bile ustrezno ovrednotene kadrovske, organizacijske, finančne in socialne posledice predloga. Prav tako naj ne bi bil ustrezno presojen njegov vpliv na kakovost in učinkovitost delovanja upravnih enot.
Matoz na očitke odgovarja, da »nekih strašnih analiz ne potrebujemo«. »Včasih potrebujemo malo logike. Pa seveda poslušati ljudi, kaj potrebujejo,« je dejal.
Potrebo po spremembi utemeljuje z dostopnostjo storitev: ljudem naj bi omogočili opravljanje upravnih zadev tudi v popoldanskih oziroma večernih urah, da jim pred uradi ne bi bilo treba čakati že zgodaj zjutraj.
Kot je minister pojasnil po usklajevanjih s sindikati, delovnega časa celotne upravne enote ne nameravajo premakniti. Predvidena sprememba naj bi se nanašala predvsem na podaljšanje poslovnega časa za uporabnike.
GOSPODARSTVO
Biotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
Ajdovščina pospešuje priprave na enega največjih razvojnih projektov v Sloveniji. Znanstveno-tehnološko središče Biotehnopolis Ajdovščina, katerega prva faza je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, predstavlja osrednjo razvojno naložbo občine na področju gospodarstva, raziskav in visokih tehnologij.
Projektna dokumentacija v zaključni fazi
Ureditev kompleksa Biotehnopolis je največja razvojna investicija Občine Ajdovščina. Na območju prihodnjega središča sta bila že prodana dva sklopa zemljišč, občina pa za jesen načrtuje novo prodajo. Zanimanje izkazujejo tako domača kot tuja podjetja, ki delujejo na področju biotehnoloških raziskav.
Po besedah ajdovskega župana Tadeja Beočanina je trenutno v pripravi projektna dokumentacija za komunalno infrastrukturo. Gradbeno dovoljenje pričakujejo še letos, kar bi omogočilo, da bi občina skupaj z zasebnimi investitorji prve gradbene aktivnosti začela že proti koncu leta.
Prvi investitorji že izbrani
Prvi dve zemljišči s skupno površino 6,2 hektara sta bili prodani decembra lani. Univerza v Novi Gorici je kupila 4,2 hektara veliko parcelo, na kateri načrtuje gradnjo prostorov za devet laboratorijev in raziskovalnih centrov. Preostali približno dva hektara zemljišča je pridobilo podjetje GaletaBio.
Gradnja komunalne infrastrukture naj bi stekla konec letošnjega oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta. Najobsežnejša gradbena dela na območju Biotehnopolisa so predvidena v letih 2027 in 2028.

Središče za razvoj biotehnologije in naprednih tehnologij
Biotehnopolis Ajdovščina predstavlja enega najpomembnejših razvojnih projektov občine v prihodnjih letih, pomembno vlogo pa naj bi imel tudi pri razvoju biotehnološkega sektorja in širše regije.
Kompleks bo zgrajen na približno 18 hektarjev velikem območju severno od ajdovskega letališča. Na eni lokaciji bodo združena visokotehnološka podjetja, raziskovalno-razvojne ustanove in izobraževalne institucije. Namen projekta je okrepiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter pospešiti prenos znanja v razvoj novih tehnologij.
Predvidene dejavnosti bodo zajemale področja biotehnologije, letalstva, informacijskih tehnologij in zelenih tehnologij.
Naložba v vrednosti 200 milijonov evrov
Vrednost prve faze projekta je ocenjena na približno 200 milijonov evrov. Okoli 30 milijonov evrov bo zagotovljenih iz javnih virov, preostanek pa bodo prispevali zasebni vlagatelji.
Občina Ajdovščina načrtuje približno 10 milijonov evrov lastnih vlaganj. Poleg komunalne infrastrukture bo financirala tudi osrednje javne vsebine prihodnjega kompleksa, med katerimi so predvideni letalski muzej, center znanosti s konferenčnim centrom ter parkovne in rekreacijske površine.
GOSPODARSTVO
Zambija – trg priložnosti za slovenska podjetja na področju energetike, infrastrukture in trajnostnega razvoja
V času globalnih gospodarskih sprememb postajajo afriški trgi vse pomembnejši cilj podjetij, ki želijo širiti svoje poslovanje izven evropskih meja. Med državami z velikim razvojnim potencialom izstopa tudi Zambija, ki z vlaganji v infrastrukturo, energetiko in trajnostni razvoj ustvarja številne poslovne priložnosti za mednarodne partnerje.
Zaradi svoje geografske lege predstavlja pomembno gospodarsko središče južne Afrike in hkrati izhodišče za poslovanje na širšem regionalnem trgu. Stabilno poslovno okolje ter razvojni projekti na področju energetike, gradbeništva in javne infrastrukture odpirajo možnosti sodelovanja tudi slovenskim podjetjem.

Priložnosti tam, kjer ima Slovenija največ znanja
Slovenska podjetja sodijo med prepoznane ponudnike kakovostnih tehnoloških rešitev, opreme in inženirskih storitev. Prav ta področja sodijo med razvojne prioritete Zambije.
Velik potencial predstavljajo predvsem:
- sončne elektrarne in hranilniki energije
- energetsko učinkovite tehnologije
- sistemi za oskrbo z vodo in čiščenje odpadnih voda
- komunalna infrastruktura
- gradbeni materiali in sodobni gradbeni sistemi
- arhitektura in projektiranje
- inženiring ter tehnično svetovanje
- oprema za industrijo in proizvodnjo
- trajnostna gradnja in zelene tehnologije

Na številnih od teh področij imajo slovenska podjetja bogate izkušnje, inovativne rešitve in mednarodne reference, kar predstavlja dobro osnovo za uspešen nastop na zambijskem trgu.
Poslovno sodelovanje temelji na zaupanju
Pri vstopu na nov trg je poleg kakovostnega izdelka pomembno tudi razumevanje lokalnega poslovnega okolja, zakonodaje in poslovnih običajev. Prav zato imajo pomembno vlogo organizacije, ki povezujejo podjetja in pomagajo pri vzpostavljanju poslovnih stikov.
Slovenski poslovni klub Zambija podjetjem pomaga pri iskanju lokalnih partnerjev, organizaciji poslovnih srečanj, povezovanju z institucijami ter prepoznavanju konkretnih poslovnih priložnosti. S svojim delovanjem zmanjšuje začetna tveganja in podjetjem omogoča lažji vstop na trg.

Mednarodno sodelovanje ustvarja nove priložnosti
Uspešna internacionalizacija ne pomeni le izvoza izdelkov, temveč tudi dolgoročno sodelovanje, izmenjavo znanja in razvoj skupnih projektov.
Prav na področjih obnovljivih virov energije, trajnostne gradnje, komunalne infrastrukture, upravljanja z vodami in industrijskih rešitev obstajajo številne možnosti za sodelovanje med slovenskimi in zambijskimi podjetji.
S povezovanjem gospodarstev nastajajo nove razvojne priložnosti, ki prispevajo h gospodarski rasti obeh držav ter krepijo položaj slovenskih podjetij na hitro rastočih afriških trgih.

Priložnost za prihodnost
Afrika postaja ena najhitreje razvijajočih se gospodarskih regij na svetu, Zambija pa zaradi svoje stabilnosti in razvojnih načrtov predstavlja zanimivo destinacijo za podjetja, ki razmišljajo dolgoročno.
Slovenski poslovni klub Zambija ostaja pomemben partner slovenskim podjetjem pri iskanju novih poslovnih priložnosti, povezovanju z lokalnimi deležniki in razvoju trajnostnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Zambijo.
Vabilo k udeležbi v Gospodarsko delegacijo v Zambijo: oktober-november 2026
Slovenski poslovni klub v Zambiji vabi slovenska podjetja k izkazu interesa za udeležbo v gospodarski delegaciji v Republiko Zambijo, ki je predvidena v oktobru oziroma novembru 2026. Delegacijo skupaj organizirata Slovenski poslovni klub v Zambiji in SPIRIT Slovenija z namenom slovenskim podjetjem omogočiti neposreden dostop do poslovnih priložnosti na zambijskem trgu ter vzpostavitev kakovostnih poslovnih povezav z lokalnimi podjetji in institucijami.


Izkoristite vavčer podjetniškega sklada (SPS)
Mikro, mala in srednje velika podjetja lahko za udeležbo v gospodarski delegaciji koristijo vavčer podjetniškega sklada za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino, s katerim je mogoče pridobiti povračilo dela upravičenih stroškov udeležbe v skladu z veljavnim javnim pozivom.
Slovenski poslovni klub v Zambiji podjetjem po potrebi nudi informacije glede možnosti koriščenja vavčerja ter svetuje pri pripravi na delegacijo.
Kontakt
Slovenski poslovni klub Zambija
Stand J8
Bata Boulevard Agricultural Showgrounds
Lusaka ZM, 10101, Zambia
info@slo-zambia.com
+ 386 889 294 (Damjan Zonta)
www.slo-zambia.com
-
Arhitektura2 meseca nazajZakaj je Bauhaus znova v središču kulturnih in arhitekturnih razprav?
-
GRADNJA2 meseca nazajV četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
-
Materiali2 meseca nazajJUB Home Colour: AI barvni svetovalec za enostavnejšo izbiro odtenkov
-
GOSPODARSTVO1 mesec nazajBiotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
-
Slovenija1 mesec nazajEvropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazajSvetovna novost: Bosch Spotless – prvi vgradni robotski sesalnik
-
BIVANJE2 meseca nazajNačin, s katerim hiše “dihajo”, tudi ko nikogar ni doma: Pametno prezračevanje nepremičnin med dopusti
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajZambija – trg priložnosti za slovenska podjetja na področju energetike, infrastrukture in trajnostnega razvoja

