Slovenija

Vlada prerazporedila 250 milijonov evropskih sredstev za pospešitev ključnih razvojnih projektov

Objavljeno

9 mesecev nazaj

dne

28/11/2025

Avtor

Žane Kurent

Vlada je na seji v Mariboru včeraj potrdila drugo spremembo programa izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, s katero prerazporeja 243,5 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev ter dodatnih 15,5 milijona evrov iz varnostne mreže.

Kot so po seji sporočili z Ukom-a, je glavni namen spremembe učinkovitejša raba razpoložljivih sredstev in usmeritev na področja z največjim razvojnim učinkom. Hkrati želi Slovenija s prerazporeditvijo dodatno pospešiti črpanje evropskih sredstev, zlasti v letu 2026.

Usmeritev v strateške tehnologije in energetski prehod
Del sredstev bo namenjen novim vsebinam. Za podporo naložbam, ki prispevajo k evropskim strateškim tehnologijam, je predvidenih 53,5 milijona evrov, za javni razpis za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij 30 milijonov evrov, za nadgradnjo superračunalniške infrastrukture pa 23,5 milijona evrov.

Energetski prehod in energetska varnost ostajata ena ključnih prioritet. Za čezmejne energetske povezave, prenosno in distribucijsko omrežje, sisteme shranjevanja energije ter polnilno infrastrukturo je načrtovanih 57,7 milijona evrov.

Na novo so opredeljena tudi sredstva za obrambo in varnost oziroma t. i. dvojno rabo, skupaj 81,4 milijona evrov. Zdravstvena infrastruktura za dvojno rabo, predvsem naložbe v regijske bolnišnice, bo prejela 46 milijonov evrov. Za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja je namenjenih 41,9 milijona evrov, namenjenih sofinanciranju javnih najemnih stanovanj in oskrbovanih enot.

Strateški projekt obnovljenega Centra Rotovž
V spremenjeni program je umeščena nova strateška operacija v vzhodni kohezijski regiji – obnova Centra Rotovž v Mariboru, ki celovito rešuje prostorsko in razvojno problematiko treh osrednjih kulturnih institucij: Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina. Za projekt je predvidenih 18 milijonov evrov evropskih sredstev.

V okviru sklada za pravični prehod sta vključena dva nova ukrepa: v SAŠA regiji odkup in prenos stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj za potrebe javnih najemnih stanovanj (5 milijonov evrov), v Zasavju pa vzdrževanje in prenos stanovanjskih enot v vrednosti 1,5 milijona evrov.

Sprememba programa prinaša tudi sistemske izboljšave, med njimi možnost podaljšanja izvajanja kohezijske politike do konca leta 2030 ter višjo stopnjo sofinanciranja za nove cilje – do največ 100 odstotkov.

Pospešeno izvajanje kohezijske politike
Spremembo programa je potrdil tudi odbor za spremljanje. Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo Marko Koprivc je poudaril, da ne gre le za tehnično prilagoditev, temveč za strateški ukrep za povečanje učinkovitosti izvajanja v drugi polovici finančne perspektive. Iz Evropske komisije so ob tem izpostavili opazen pospešek pri izvajanju slovenskega programa in poudarili nujnost ohranjanja tempa.

Spremenjeni program bo ministrstvo zdaj posredovalo v formalno potrditev Evropski komisiji.

Brez zmanjševanja sredstev projektom
Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je pojasnil, da prerazporeditev ne pomeni odvzema sredstev posameznim projektom. Evropska komisija je države članice pozvala, naj v okviru obstoječega obsega najdejo deset odstotkov sredstev za nove prednostne cilje, zato Slovenija del sredstev prerazporeja s projektov, ki še niso v izvajanju. Po njegovih besedah noben projekt ni bil ukinjen ali ustavljen, gre zgolj za začasno prerazporeditev.

Sprememba uredbe o kohezijski politiki prinaša tudi finančne ugodnosti: dodatna predplačila, znižanje finančnega mejnika za leto 2026 ter možnost podaljšanja celotnega obdobja črpanja do leta 2030. Za strateške tehnološke platforme je namenjenih 53,5 milijona evrov, za energetski prehod 57,7 milijona evrov, za dvojno rabo 81,4 milijona evrov, za stanovanjsko politiko pa 41,9 milijona evrov.

V Mariboru se s kohezijskimi sredstvi financirajo številni pomembni projekti, med njimi univerzitetni projekti Innovum. Minister je izpostavil tudi dobro pripravljenost podravskih občin pri čezmejnih projektih Interreg in projektih iz dogovora za razvoj regij. Trenutno je za 2,2 milijarde evrov od 3,2 milijarde razpoložljivih sredstev že izdanih odločitev o podpori.

Dodatna državna podpora projektu Rotovž
Ena od ključnih sprememb neposredno zadeva Center Rotovž, ki bo od države prejel dodatnih 21 milijonov evrov. Vrednost projekta je narasla s 25 na 40 milijonov evrov. Ministrstvo za kulturo je zagotovilo 9,6 milijona evrov, ministrstvo za kohezijo pa 6,4 milijona evrov evropskih in nacionalnih sredstev. S prerazporeditvijo bo državni proračun prevzel večino preostalih stroškov.

Mariborski župan Saša Arsenovič napoveduje, da bo gradnja končana spomladi, odprtje pa konec prihodnjega leta. Odločitev vlade bo občino razbremenila za približno 21 milijonov evrov oziroma za skoraj 30 milijonov evrov manj potrebnih posojil.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarja, da gre za naložbo nacionalnega pomena, umeščeno v občutljivi del kulturne dediščine, ter eno največjih kulturnih investicij v samostojni Sloveniji. Dodatna sredstva bodo po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona zagotovljena iz kohezijskih sredstev, varnostne mreže in integralnih sredstev.

Novi tehnološki centri in dogovori z občino
V sklopu vladnega obiska so položili temeljna kamna za dva ključna razvojna projekta Univerze v Mariboru: prizidek Fakultete za zdravstvene vede in Center odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije. Novi center bo združeval univerzo, gospodarstvo, start-upe in mednarodne raziskovalne institucije ter bo umeščen v prenovljene prostore na Valvasorjevi ulici.

Premier Robert Golob je poudaril, da projekt Maribor usmerja v prihodnost znanstvenih in visokotehnoloških panog, rektor Zdravko Kačič pa ga je označil za prelomen korak v sklopu 80-milijonskega cikel investicij tehnološkega inovacijskega centra univerze.

Golob in Arsenovič sta po seji podpisala tudi dogovor o ureditvi ključnih premoženjskopravnih razmerij med državo in Mestno občino Maribor. Ta vključuje prenos lastniških deležev v DSO Tezno, zemljišče za dograditev III. gimnazije ter ureditev statusa objektov Račji dvor in nekdanjega tekstilnega inštituta.

Če želiš, lahko pripravim še bolj strokovno različico s poudarkom na urbanističnih, investicijskih ali kohezijsko-razvojnih vidikih.

Naslednja objava

Slikopleskarji znova barvali za dober namen – letos osveželi učilnice v Hrastniku

Ne prezrite

Urbanistični inštitut o dostopnosti objektov v Sloveniji

Nadaljuj z branjem

Slovenija

Evropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju

Objavljeno

3 tedni nazaj

dne

25/07/2026

Avtor

Žane Kurent

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka 2, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno varovanje naravne dediščine Pohorja.

Projekt nadgrajuje aktivnosti in izkušnje preteklih projektov na tem območju, zlasti kohezijskega projekta Pohorka. Osredotočen je na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Pohorje, ki zajema dele Podravske, Koroške in Savinjske regije. Pohorje s svojimi gozdovi, barji, potoki in vrstno pestrimi travišči predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji, pri čemer je pomemben del njegove biotske raznovrstnosti ohranjen tudi zaradi dolgoletne tradicionalne rabe prostora.

Obnova habitatov in izboljšanje življenjskih razmer za ogrožene vrste

Projekt vključuje vrsto ukrepov za obnovo najbolj ogroženih habitatnih tipov ter izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče vrste. Predvidena je obnova traviščnih, gozdnih in mokrotnih habitatov, izboljšanje strukture gozdov, sanacija degradiranih območij ter vzpostavitev mirnih območij, namenjenih varstvu občutljivih živalskih vrst.

Pomemben del projekta predstavlja tudi vzpostavitev trajne mreže ekocelic, ki bo prispevala k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z načrtovanimi ukrepi želijo zmanjšati pritiske na najbolj ogrožene habitate ter izboljšati ekološko povezanost prostora.

Skoraj štiri milijone evrov evropskih sredstev

Skupna vrednost projekta Pohorka 2 znaša 4.674.824,16 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3.969.189,04 evra.

Pri izvedbi projekta sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Mislinja, RRA Koroška d.o.o., Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Zavod za gozdove Slovenije.

Nadgradnja interpretacije naravne dediščine Pohorja

Del kohezijskih sredstev bo namenjen tudi izboljšanju interpretacije naravne dediščine na območju Regijskega parka Pohorje. Posodobljeni bodo interpretacijski centri na Kopah in Treh kraljih, učni poti na Rogli in Ostruščici ter interpretacijske točke na Bajgotu, Arehu, Komisiji, v Lovrencu na Pohorju in Vitanju.

Regijski park Pohorje, ki so ga pred dvema letoma ustanovile država in šest pohorskih občin, obsega skoraj 52 km² vršnega dela Pohorja ter predstavlja pomemben okvir za usklajeno varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj območja.

Nadaljuj z branjem

Slovenija

Kulturni dom Nova Gorica išče novega direktorja v času organizacijskih sprememb

Objavljeno

3 tedni nazaj

dne

21/07/2026

Avtor

Aljoša Selan

Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega mandat traja do marca 2027 oziroma do imenovanja novega direktorja. Mestna občina Nova Gorica je medtem objavila javni razpis za zasedbo direktorskega mesta.

Šušmelj je ob svojem odhodu opozoril na dalj časa trajajoča nesoglasja med Kulturnim domom Nova Gorica in njegovo ustanoviteljico, Mestno občino Nova Gorica. Nekaj dni pred njegovim odstopom je s funkcije predsednice sveta zavoda odstopila tudi Sendi Mango, ki je svojo odločitev pojasnila z osebnimi razlogi.

Mestna občina objavila razpis za direktorja

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica je objavila razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica.

Pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili zbirajo do 20. avgusta. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja, izbrani kandidat pa bo delovno razmerje sklenil za določen čas, vezan na trajanje mandata.

*Andrej Šušmelj je februarja letos odstopil z mesta direktorja novogoriškega kulturnega doma.*

Direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje Mestna občina Nova Gorica kot ustanoviteljica javnega zavoda, pred tem pa pridobi mnenje sveta zavoda. Poleg izvedbe javnega razpisa lahko ustanoviteljica k sodelovanju povabi tudi posamezne kandidate neposredno.

Pogoji za prijavo kandidatov

Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis, program razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o ustrezni izobrazbi. Predložiti morajo tudi opis vodstvenih kompetenc in dokazila o najmanj treh letih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.

Med pogoji so še aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni ter znanje angleškega ali italijanskega jezika na višji ravni. Zahtevana sta tudi opis strokovnega poznavanja področja delovanja zavoda ter potrdili, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen in da zoper njega ne poteka kazenski postopek.

Nova vloga zavoda po zaključku EPK GO! 2025

Kulturni dom Nova Gorica bo po novem prevzel tudi naloge, povezane z izvajanjem dediščine Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Župan Samo Turel je ob junijskem sprejemanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda poudaril, da je imenovanje direktorja s polnimi pooblastili časovno nujno predvsem zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Ob koncu leta namreč mestni svet zaradi volilnih postopkov ne bo več zasedal.

Civilna iniciativa napoveduje referendum

Sprejetje odloka o ustanovitvi javnega zavoda je sprožilo tudi pobudo za razpis naknadnega referenduma. Civilna iniciativa “Vsi smo Kulturni dom” je Mestni občini Nova Gorica predložila pobudo, ki jo je podprlo 251 podpisnikov.

Če bo pobuda uspešna, bo sledilo zbiranje podpisov volivcev. Za razpis referenduma jih bo treba zbrati najmanj 1300. Civilna iniciativa si prizadeva, da bi lokalni referendum izvedli hkrati z novembrskimi lokalnimi volitvami.

Nadaljuj z branjem

Slovenija

I-Vent in Lunos nista isto podjetje

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

29/06/2026

Avtor

Danijel Kmetec

Spoštovane stranke,

v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju

Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:

Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.

Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti.

Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

**Milan Kuster**, glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o

Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.

Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko.

Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.

Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.

O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi. V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.

Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.