Obnova Partizanska bolnica Franja, ki jo je julija 2023 močno prizadela ujma, se nadaljuje v skladu z načrti. Trenutno poteka nameščanje zaščitnih mrež nad sotesko, v zaključni fazi pa sledi še rekonstrukcija poškodovanih objektov spomenika. Ponovno odprtje za javnost je predvideno spomladi 2027.

»Namestitev zaščitnih mrež naj bi bila zaključena do konca junija letos. Že zdaj so umeščene tako, da bomo lahko po zaključku pogodbenih postopkov in potrditvi rešitev nadaljevali preostala dela,« je za medije pojasnil župan Občine Cerkno Gašper Uršič.

Rekonstrukcija objektov odvisna od varnostnih pogojev v soteski

Začetek rekonstrukcije barak še ni mogoč, saj morajo biti najprej zagotovljeni ustrezni varnostni pogoji v soteski Pasice. Po oceni župana bi se dela na dostopni poti lahko začela še letos, medtem ko bodo ureditev vodotoka in obnova objektov sledili šele po stabilizaciji terena.

V letošnjem letu načrtujejo dokončanje projektne dokumentacije in izbor izvajalca. Celotna sanacija naj bi bila zaključena v začetku prihodnjega leta, vendar potek projekta ni v celoti odvisen zgolj od lokalne skupnosti.

Finančna konstrukcija še vedno nedorečena

Ocenjena vrednost ureditve dostopne poti in vodotoka znaša med 600.000 in 700.000 evri, obnova barak pa med 1,2 in 1,5 milijona evrov. Skupna vrednost vseh treh sklopov sanacije je ocenjena na približno devet milijonov evrov.

V ta znesek ni vključena ureditev vstopnega centra za obiskovalce, za katerega je občina že pridobila gradbeno dovoljenje. Za realizacijo projekta potrebujejo dodatnih 1,2 milijona evrov.

Kljub temu da so predstavniki države ob obisku regije konec preteklega leta izrazili podporo projektu in nakazali možnost sofinanciranja, vir sredstev še vedno ni določen. Občina se je medtem prijavila tudi na dodatni razpis, vendar so glede uspeha previdni.

»Zaradi vmesnih političnih sprememb težko ocenimo, kako je z danimi obljubami. Na razpisu sicer sodelujemo, a glede na merila pričakujemo nižjo uvrstitev. Zagotovljenih sredstev za vstopni objekt trenutno še ni,« je pojasnil župan.

Novo upravljavsko partnerstvo muzeja

Partizanska bolnica Franja ostaja v upravljanju Mestni muzej Idrija, ki skrbi za dediščino Idrijskega in Cerkljanskega. V upravljanje pa se na novo vključuje tudi Občina Cerkno, saj občinska sveta obeh občin v teh dneh potrjujeta posodobljene ustanovne akte. Do zdaj je bila ustanoviteljica muzeja zgolj Občina Idrija, po novem pa bo upravljanje temeljilo na širšem medobčinskem sodelovanju.

V ljubljanskem hotelu Mons so v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) potekali 32. Vodni dnevi, osrednje strokovno srečanje, namenjeno aktualnim izzivom upravljanja voda. Letošnji posvet je v ospredje postavil vprašanje vodne odpornosti kot enega ključnih razvojnih in prostorskih izzivov sodobne družbe.

Pojem odpornosti je bil predstavljen kot celovit, sistemski koncept, ki presega zgolj tehnične vidike. Vključuje upravljanje tveganj, varstvo naravnih virov, prostorsko načrtovanje, prehransko varnost, energetiko in finančne mehanizme. Dogodka se je udeležilo več kot 130 predstavnikov akademske sfere, raziskovalnih institucij, državnih organov, lokalnih skupnosti, komunalnih podjetij, industrije, energetike in finančnega sektorja.

Strokovni del je odprla predsednica SDZV dr. Marjetka Levstek, uvodni nagovor pa je imel minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ob zaključku so udeleženci obeležili tudi svetovni dan voda, ki ga vsako leto zaznamujemo 22. marca.

V razpravah je bilo izpostavljeno, da Evropa zaradi hitrejšega segrevanja od svetovnega povprečja že danes občuti posledice podnebnih sprememb v obliki suš, poplav in požarov. Vodni viri so pod vse večjim pritiskom zaradi onesnaževanja, prekomerne rabe in degradacije ekosistemov. Podatki kažejo, da je bilo leta 2021 v dobrem ekološkem stanju le 39,5 % površinskih voda EU, v dobrem kemijskem stanju pa zgolj 26,8 %.

Poseben poudarek je bil namenjen učinkoviti rabi vode. Kmetijstvo predstavlja več kot polovico porabe vode v EU, energetika približno 17 %, delež ponovne uporabe vode pa ostaja zelo nizek. Ključni izzivi vključujejo zmanjševanje izgub v vodovodnih sistemih, spodbujanje ponovne rabe vode ter uvajanje trajnostnih praks v vseh sektorjih.

V tem kontekstu je bila predstavljena Evropska strategija za odpornost v zvezi z vodo, sprejeta junija 2025. Strategija temelji na petih ključnih ciljih: zagotavljanje vodne varnosti, učinkovitejša raba vode, varstvo ekosistemov, prilagajanje podnebnim spremembam ter spodbujanje inovacij in digitalizacije. Vključuje več kot 50 konkretnih ukrepov, med drugim izboljšano spremljanje stanja voda, zmanjševanje onesnaževanja, krepitev čezmejnega sodelovanja ter financiranje trajnostnih projektov.

Dolgoročna vizija Evropske unije do leta 2050 poudarja uravnoteženo upravljanje vodnih virov, zaščito ekosistemov ter zagotavljanje dostopa do varne pitne vode in ustreznih sanitarij za vse prebivalce. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi uporabniki, ki lahko z odgovornimi izbirami prispevajo k zmanjšanju obremenitev vodnega okolja.

Strokovni forum kot prostor interdisciplinarnega dialoga

Strokovni forum je bil razdeljen v tri tematske sklope, ki so obravnavali odpornost vodnih ekosistemov, infrastrukture ter mehanizme za njeno doseganje. Dogodek je povezoval okoljski pravnik Aljoša Petek.

Minister Jože Novak je v nagovoru poudaril, da voda ni zgolj naravni vir, temveč temelj družbenega razvoja, zdravja in varnosti. Izpostavil je, da mora Slovenija kot vodnata država svoje vodne vire upravljati bolj premišljeno, povezano in odgovorno. Prihodnost vidi v učinkovitejši rabi obstoječih virov, zmanjševanju izgub, ponovni uporabi vode ter uvajanju pametnih tehnologij in podatkovnih sistemov za upravljanje.

Poudaril je tudi pomen čezmejnega sodelovanja, saj vodni sistemi presegajo administrativne meje in zahtevajo usklajeno upravljanje na ravni širših porečij.

Razumevanje odpornosti kot upravljanja tveganj

V prvem tematskem sklopu so razpravljavci izpostavili, da odpornost pomeni predvsem učinkovito upravljanje tveganj. To vključuje prepoznavanje nevarnosti, zmanjševanje ranljivosti sistemov ter uvajanje standardov, kot je SIST EN 15975 za varnost oskrbe s pitno vodo.

Poseben poudarek je bil namenjen prostorskemu načrtovanju in razvoju modro-zelene infrastrukture. Ta omogoča večjo zadrževalno sposobnost prostora, zmanjšuje poplavna tveganja ter prispeva k trajnostnemu razvoju urbanih in ruralnih območij. Odpornost tako presega zgolj protipoplavne ukrepe in vključuje tudi prehransko varnost ter ohranjanje kmetijskih zemljišč.

Krepitev odpornosti vodne infrastrukture

Drugi sklop je obravnaval infrastrukturne vidike odpornosti. Vodovodni sistemi morajo biti zasnovani z več neodvisnimi viri, rezervnimi kapacitetami in zanesljivimi energetskimi rešitvami. Kanalizacijski sistemi pa se soočajo z vse večjimi obremenitvami zaradi intenzivnih padavin.

Ključni ukrepi vključujejo ločevanje kanalizacije za padavinsko in komunalno vodo, zadrževanje padavinske vode ter jasno razdelitev odgovornosti med upravljavci, občinami in investitorji. Predstavljeni so bili tudi konkretni primeri iz prakse, ki opozarjajo na izzive financiranja, usklajevanja interesov in varovanja vodnih virov.

Strategija, financiranje in inovacije kot temelji prihodnjega razvoja

Tretji sklop je izpostavil pomen financiranja, institucionalnega sodelovanja in inovativnih rešitev. Vodna odpornost postaja tudi pomemben gospodarski in razvojni dejavnik, saj vpliva na konkurenčnost in stabilnost družbe.

Pomembno vlogo ima komunalni sektor, ki zagotavlja delovanje sistemov, ter Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije kot povezovalni akter med prakso in oblikovanjem politik. Posebna pozornost je bila namenjena tudi podzemnim vodam kot ključnemu viru pitne vode.

Med rešitvami so bili izpostavljeni naravi prijazni pristopi, kot so zelene strehe, ki omogočajo zadrževanje padavinske vode, zmanjšujejo obremenitve kanalizacije in prispevajo k večji odpornosti urbanega prostora. Ob tem pa se odpirajo tudi vprašanja prilagoditve obstoječih stavb ter spodbud za njihovo nadgradnjo.

Zaključek: prehod k trajnostnemu upravljanju voda

Razprave so pokazale, da je vodna odpornost kompleksen in dolgoročen proces, ki zahteva usklajeno delovanje različnih sektorjev, strok in institucij. Ključni izziv ostaja prehod k preventivnemu, prilagodljivemu in trajnostnemu upravljanju, ki bo zagotavljalo varno oskrbo z vodo, varstvo okolja ter stabilen družbeni in gospodarski razvoj.

Je reka živa?

Voda je popolna. Težko jo opišemo kot zgolj snov, saj v sebi nosi osnovo vsega življenja. Ko jo opazujemo, deluje hkrati preprosto in skrivnostno – kot premišljeno oblikovan naravni pojav.

Je brez barve, vonja in okusa, a kljub temu nosi izjemno kompleksnost. Njena navidezna preprostost skriva globoko povezanost z naravnimi procesi in življenjem samim. Prav v tej dvojnosti – med minimalizmom in kompleksnostjo – se razkriva njen edinstven značaj.

Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.

Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.

Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.

Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.

Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.