Manj kot mesec dni je na voljo za redno oddajo prijav na 12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, dveletni pregled najkakovostnejših oblikovalskih del v Sloveniji. V okviru bienala bodo tudi letos podelili nagrade Brumen, najvišje nacionalno priznanje na področju oblikovanja pri nas.

Fundacija Brumen se od leta 2003 zavzema za promocijo kakovostnega oblikovanja v Sloveniji. Pod njenim okriljem bodo na 12. bienalu Brumen ponovno prepoznali in nagradili dela oblikovalk in oblikovalcev, ki so ključno vplivala na slovenski oblikovalski prostor.

Podelitev nagrad in odprtje razstave nagrajenih del bo v sredo, 4. novembra v Narodni galeriji, ko bodo podeljene tudi nagrade Brumen.

Razpis k oddaji del vabi oblikovalke in oblikovalce, ki soustvarjajo slovenski oblikovalski prostor

Redne prijave so odprte do vključno ponedeljka, 31. avgusta 2026. Oblikovalke in oblikovalci lahko svoja dela oddajo v različne kategorije: identitete, komunikacijska in promocijska gradiva, publikacije, digitalni produkti in storitve, informacijsko oblikovanje, dokumenti, vrednostni papirji in plačilni instrumenti, tipografija ter študentska dela.

Poleg naročniških projektov bo mogoče prijaviti tudi interne projekte organizacij, natečajne predloge in avtorske projekte. V kategorijo študentskih del pa je mogoče oddati tudi fiktivne projekte. Prijavni postopek se izvede na naslovu: bienale.brumen.org.

Dela bo ocenjevala žirija mednarodnih strokovnjakov

Mednarodna žirija bo med prijavljenimi projekti izbrala prejemnike priznanj Brumen, nagrad Brumen ter velike nagrade Brumen.

Žirijo sestavljajo Žiga Testen, grafični oblikovalec, kurator in pedagog ter ustanovitelj in kreativni direktor studia Ziga Testen Studio in izredni predavatelj za komunikacijsko oblikovanje na univerzi RMIT v Melbournu v Avstraliji, Eva Wendel, vodilna oblikovalka in kreativna direktorica studia Neue Gestaltung v Berlinu, Bram Broerse, soustanovitelj mednarodnega oblikovalskega studia Studio Airport, Erika Barbieri, soustanoviteljica in kreativna direktorica oblikovalskega studia OlssønBarbieri v Oslu in Ajda Bevc, oblikovalka vizualnih komunikacij, z več kot 15 leti izkušenj na področju grafičnega in digitalnega oblikovanja.

Vsa dela, ki jih bo žirija uvrstila na bienale, bodo predstavljena v spremljevalnem katalogu bienala Brumen. Vključena bodo tudi v razstavo v Narodni galeriji, kjer bodo na ogled do konca novembra 2026.

Več informacij o razpisu, cenik in navodila za prijavo del so na voljo na povezavi: brumen.org/12-bienale.

Več kot sto dijakov Tehniškega šolskega centra Maribor je v zimskih mesecih sodelovalo pri prenovi legendarnega kioska K67, enega najbolj prepoznavnih del slovenskega industrijskega oblikovanja. Prenovljeni kiosk oblikovalca Saše J. Mächtiga so ta teden s pomočjo Gasilske brigade Maribor prepeljali pred Umetnostno galerijo Maribor, kjer bo dobil novo vlogo v javnem prostoru.

Dijaki vdahnili novo življenje oblikovalski klasiki

Projekt obnove kioska K67 je bil izbran v okviru mariborskega participativnega proračuna. Pobudo je podala občanka Tanja Cvitko, predlog pa je z zadostnim številom glasov podprla tudi lokalna skupnost.

Kot je pojasnil vodja projekta participativnega proračuna v Mariboru Aljoš Kirič, so za prenovo izbrali kiosk, ki ga je hranilo javno podjetje Šport Maribor. Obnovitvena dela so prevzeli dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor, pri transportu prenovljenega objekta do ploščadi pred UGM pa so pomagali gasilci.

»Kiosk je danes v zelo dobrem stanju. Na novo je polakiran in prebarvan, zamenjana so tesnila, urejena je nova električna napeljava, nameščene pa so tudi nove luči. Verjamem, da smo mu s tem bistveno podaljšali življenjsko dobo,« je povedal Kirič.

Prenovljeni kiosk so uradno odprli dopoldne pred vhodom v Umetnostno galerijo Maribor v družbi oblikovalca Saše J. Mächtiga, letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, ter dijakov, ki so sodelovali pri obnovi.

K67 kot simbol vrhunskega slovenskega oblikovanja

Modularni kiosk K67 velja za najbolj prepoznavno delo industrijskega oblikovalca Saše J. Mächtiga. Nastal je kot odgovor na potrebe sodobnega urbanega prostora in s svojo modularno zasnovo kmalu postal ena ključnih ikon industrijskega oblikovanja nekdanje Jugoslavije.

Gre za enega redkih slovenskih oblikovalskih izdelkov, ki je dosegel status mednarodno prepoznavne klasike. Že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je del zbirke Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, še danes pa ostaja simbol premišljenega, funkcionalnega in estetsko dovršenega oblikovanja.

Od prodaje vstopnic do nove mestne vsebine

Natančna lokacija kioska iz mariborske zgodovine ni znana, po besedah Kiriča pa so podobni kioski nekoč stali pred športnimi objekti, kjer so služili predvsem prodaji vstopnic za športne dogodke. Začasno je kiosk promocijski namen dobil že leta 2023 v času Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM).

Novi prostor za lokalne ustvarjalce

Po odprtju bo kiosk pred UGM v maju in juniju ob sobotah gostil pop-up predstavitve lokalnih obrtnikov, ki bodo obiskovalcem predstavljali in prodajali svoje izdelke. V njem bo hkrati urejena tudi manjša prodajalna knjig in publikacij Umetnostne galerije Maribor.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo med 21. majem in 8. novembrom 2026 na ogled razstava, posvečena Bibi Bertok, eni najpomembnejših osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja. Razstava bo ponudila prvi celovit vpogled v delo oblikovalke, ki je s svojim pohištvom desetletja soustvarjala vsakdan številnih jugoslovanskih domov. Preko predstavljenih del, ki jih je MAO nedavno sprejel v svojo zbirko, bodo obiskovalci spoznali obseg in pomen njenega prispevka k razvoju oblikovanja pohištva v Sloveniji.

MAO vabi javnost, da z informacijami o ohranjenih kosih pohištva Bibe Bertok pomaga pri soustvarjanju razstave in predstavitvi pomembnega dela slovenske oblikovalske dediščine.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje iščejo ohranjene originalne kose pohištva, med drugim programov Manta, Plima, otroške sobe Nana in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabijo, da prispevajo k razstavi.

Pionirka sistemskega pohištva in prehod v avtorsko industrijsko oblikovanje

Biba Bertok (1941) je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bila slušateljica smeri B pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Leta 1968 se je kot njihova prva oblikovalka zaposlila v tovarni Alples v Železnikih. Podjetju se je vključitev oblikovalke v proizvodnjo kmalu obrestovala, saj je prav njeno delo odločilno prispevalo k prehodu podjetja iz podizvajalske proizvodnje v razvoj lastnih avtorskih programov. Že z zgodnjimi projekti, kot sta predsobni garnituri Alfa in Beta, je dosegla velik tržni in razstavni uspeh.

Od leta 1972 je delovala v Slovenijalesu, kjer je ustvarila vrsto prelomnih rešitev. Za patentirani univerzalni spoj sistemskega pohištva Brest Cerknica je prejela pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za otroško posteljico Nataša, njen najbolj prepoznaven in večkrat nagrajeni izdelek. Sledil je program Manta, ena največjih jugoslovanskih pohištvenih uspešnic, ter program ABA, za katerega je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1987 do upokojitve je delovala kot samostojna oblikovalka.

V času sodelovanja z velikimi pohištvenimi podjetji je pogosto naletela na odpor konservativnih komercialistov in se morala osebno pogajati, da so njene novosti prišle v prodajo. Njen zadnji pohištveni program Plima (1988) je na primer vključeval mizo, ki se poveča na način, kakršnega prej še ni bilo videti.

Kustosinji razstave Barbara Predan in Špela Šubic izpostavljata, da velja Biba Bertok za pionirko sistemskega pohištva pri nas, njeno delo pa zaznamujejo inovativni konstrukcijski principi, premišljena raba materialov in značilne kombinacije lesa, tekstila in barve.

Razstava in javni poziv: pomagajte ohraniti dediščino Bibe Bertok

Razstava Bibe Bertok je del razstavnega cikla Predogled, ki novo pridobljeno gradivo iz zbirke MAO z inovativnim pristopom odpira in predstavlja javnosti. Razstava bo temeljila na pohištvenih kosih ter bogati zbirki izvirnih načrtov, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih.

Za celovitejšo predstavitev oblikovalkinega opusa na razstavi vabimo javnost k sodelovanju pri iskanju ohranjenih originalnih kosov pohištva, med drugim programov Manta, otroške sobe Nana, Plima in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabimo, da prispevajo k soustvarjanju razstave in pomagajo, da pomemben del slovenske oblikovalske dediščine ponovno predstavimo širši javnosti. Javite se nam na: knjiznica@mao.si