Connect with us

Energetska učinkovitost

Pilotni projekt: vroči kompost za ogrevanje

Objavljeno

dne

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. 

Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta. Vplive podnebne krize je še kako mogoče jasno čutiti v okolici lokacije pilotnega projekta za Bežigradom, kjer so bile v zadnjih dneh zabeležene temperature nad 36 stopinj Celzija. To je presegla le temperatura znotraj komposta, ki je še vedno okoli 45 stopinj Celzija, so ob predstavitvi rezultatov eksperimenta ogrevanje z vročim kompostom, sporočili partnerji pilotnega projekta. 

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani so že nekaj mesecev preizkušali nenavaden način ogrevanja manjših objektov. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki, pojasnujejo v društvu Unamotera.

Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi. Demonstracijski projekt so namreč podprli zato, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo.

Kaj potrebujemo za vroče kompostiranje?

Ko vroče kompostiranje uporabimo za ogrevanje, pridejo v poštev dodatni dejavniki. Za osnovo potrebujemo vsaj deset kubičnih metrov zmletega zelenega odreza. Tega zložimo v kup in po plasteh vanj položimo dolgo plastično cev, tako da je čim bolj enakomerno razporejena po kupu. Poleg tega potrebujemo še senzorje toplote, črpalko, ki poganja vodo, in ostale komponente sistema za ogrevanje.  Seveda je veliko podrobnosti, na katere morajo biti pozorni, pravi Turnšek. Pomembno je, kakšne organske odpadke izberejo, kakšna je velikost delcev in kompostnega kupa itd.: “Pri poskusu smo uporabili 16 kubičnih metrov zmletega zelenega odreza, ki smo ga zložili v kompostni kup, nato pa vanj napeljali 100 m cevi. Cev smo povezali z enim izmed kontejnerjev, ki smo ga že predhodno izolirali in v katerega smo namestili talno gretje. Hkrati imamo več senzorjev za temperaturo, termostat in drugo elektroniko, s pomočjo katere spremljamo in upravljamo svoj ogrevalni sistem,” našteva. 

Katere so največje ovire, ki so jih doslej zaznali? 

Oviralo jih je predvsem pomanjkanje kvalitetnih informacij in praktičnih napotkov. Težko je tudi dobiti pravo biomaso. Kot poudarja Turnšek, je najprimernejši zmlet zeleni odrez, tega pa nihče ne melje posebej. Podjetja, ki se ukvarjajo z odpadlim lesom (npr. Tisa), meljejo ves odpaden les in zelenega odreza ne ločujejo od ostalega odpadnega lesa, izpostavlja. 

Kot poudarjajo, je pomembna stran takšnega načina ogrevanja tudi ta, da na koncu ne nastanejo odpadki, ampak kakovosten kompost. Kot pojasni Turnšek, biomasa med kompostiranjem razpade v kompost, tega pa lahko uporabimo za izboljšavo tal v različnih kmetijskih sistemih, za vrtove, rastline v loncih ipd.: »Sam ne vidim zadržkov pri uporabi takšnega komposta. Problem bi lahko nastal, če bi uporabili biomaso, ki vsebuje kakšne polutante (npr. težke kovine), ampak to se pri zelenem odrezu praktično nikoli ne zgodi.« 

Poletna šola Krater. Foto: Aljoša Kravanja

Januarja je bil tako ob enem od mobilnih laboratorijev na Kraterju tako nakopan 16m3 velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Znotraj kupa je bilo nameščenih več metrov običajnih cevi za vodo z namenom, da se del toplote, ki nastane kot stranski produkt procesa razgradnje, preko toplotnih izmenjevalnikov prenese v notranjost kontejnerja, ki služi kot mobilni laboratorij in prostor za srečanja.

Kot je že pojasnil Primož Turnšek iz Kraterja, je to bila predvsem priložnost, da se učijo o ogrevanju z vročim kompostiranjem. Kot poudarja, to počnejo iz lastnega interesa in vse skupaj razumejo kot eksperiment: “S prakso se želimo naučiti čim več o takšnem načinu ogrevanja, da bi nato lažje ocenili potenciale in slabosti te tehnike. Glede na to, da se s tem ukvarjamo prvič, dopuščamo možnost, da smo pri postavitvi naredili tudi kakšno napako.” 

Primož Turnšek pravi, da se s prakso želijo naučiti čim več o takšnem načinu ogrevanja. Foto: Aljoša Kravanja

Zadovoljni z rezultati 

Na prvi pogled se zdi ogrevalna instalacija zelo nizkotehnološka in drži, da je vso potrebno opremo mogoče kupiti v običajni gradbeni trgovini, opisujejo. Toda ustvarjanje omembe vredne količine toplote in ohranjanje konstantnega toplotnega toka je vse prej kot preprosto. Turnšek tako pojasnjuje:  “Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta 60-70 C več mesecev.” 

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je podprla pilotni projekt v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Pod naslovom Dovolj za vse skupaj s Focusom, društvom za sonaraven razvoj pomaga razvijati in promovirati skupnostne projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb.

Prihranili 250 kg emisij CO2

Kompostiranje ni povsem brez emisij toplogrednih plinov, so pa emisije nižje kot pri običajni obdelavi te vrste zelenega odreza, ki je sežig. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu – in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči, izpostavljajo v Umanoteri. 

Dr. Jonas Sonnenschein je za Umanotero izračunal ogljični odtis projekta: “Z uporabo 16 m3 biomase za kompost in ogrevanje prostora je bilo prihranjenih vsaj 250 kg CO2ekv. Za pilotni projekt majhnega obsega, kot je ta, je to pomemben prihranek, ki je enak količini emisij iz 100 litrov bencina.”  Kot je ob tem poudarila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere so skupnostni  projekti pomembno, a pogosto nevidno gonilo prehoda v podnebno nevtralno družbo: “Take projekte podpiramo, ker prinašajo večplastne koristi: okoljske (zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in negativnih vplivov na okolje) in družbene (recimo razvoj lokalnega gospodarstva), pa tudi nematerialne, s katerimi se krepi sama skupnost, kot so povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in pa tudi skupinska modrost.”

Energetska učinkovitost

Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek

Objavljeno

dne

Avtor

Leto 2023 je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) sedem držav po svetu svoje potrebe po električni energiji, že pokriva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije. To so Albanija, Butan, Nepal, Paragvaj, Islandija, Etiopija in Demokratična republika Kongo, ki so lani s pomočjo geotermalne, hidro, solarne in vetrne energije proizvedle več kot 99,7 odstotkov elektrike, ki so jo porabile. 

Norveška se je približala z 98,38 odstotka pridobljene električne energije iz vetra, vode ali sonca. Nemčija in Portugalska se lahko kratek čas prav tako oskrbujejo s 100-odstotno energijo vetra, vode in sonca. 

Drugih 40 držav je v letih 2021 in 2022 vsaj polovico svoje električne energije pridobilo iz obnovljivih virov, vključno z 11 državami v Evropi. 

“Ne potrebujemo čudežnih tehnologij,” je ob objavi teh podatkov dejal Mark Jacobson, profesor z Univerze Stanford. “Ustaviti moramo emisije z elektrifikacijo vsega in zagotavljanjem električne energije z vetrom, vodo in soncem, kar vključuje veter na kopnem, solarno fotovoltaiko, koncentrirano solarno energijo, geotermalno energijo, majhne hidroelektrarne in velike hidroelektrarne,” je dejal po poročanju The Independent

Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Lani rekordno veliko postavitev novih vetrnic

V letu 2023 so po svetu postavili za 116 gigavatov zmogljivosti novih vetrnih elektrarn, kaže zadnje poročilo Global Wind Report, ki ga je pripravilo združenje Global Wind Energy Council (GWEC). To je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je bilo lansko leto rekordno za nove vetrne projekte.

Vodilna med državami, ki so postavile največ novih vetrnih elektrarn na morju in kopnem, je bila Kitajska. Sledile so ji ZDA, Brazilija in Nemčija. Lansko leto je bilo rekordno tudi v Evropi, saj je bilo postavljenih za 3,8 gigavata novih vetrnih zmogljivosti na morju, predvsem zahvaljujoč močni rasti na Nizozemskem.

V okviru 28. konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP28 je 121 držav podpisalo Globalno zavezo o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. Pobudo sta skupaj sprožila predsedstvo EU in COP28.

Poročilo sicer ugotavlja, da čeprav je rast vetrne energije močno koncentrirana v nekaj velikih državah, so tudi nekatere druge regije in države zabeležile rekordno rast. Afrika in Bližnji vzhod sta leta 2023 namestila za skoraj en gigavat vetrnih elektrarn, kar je skoraj trikrat več kot leto poprej.

Avtorji poročila so zapisali, da se svet “premika v pravo smer v boju proti podnebnim spremembam”, hkrati pa so opozorili, da mora letna rast do leta 2030 znašati vsaj 320 gigavatov, če želimo izpolniti zavezo COP28 o potrojitvi obnovljivih virov energije do konca desetletja. 

“Lepo je videti, da se vetrna industrija krepi in ponosni smo, da smo dosegli nov letni rekord. Vendar pa moramo storiti še veliko več, da sprostimo rast,” je za Euronews dejal generalni direktor GWEC Ben Blackwell.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju (Cop28) decembra lani so se države dogovorile o odmiku od uporabe fosilnih goriv, kar je bilo na eni strani označeno za zgodovinski dosežek in začetek konca fosilne ere (zaradi prve omembe fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih pogajanj), na drugi strani pa za poraz podnebnih pogajanj (ker ni bila omenjena popolna odprava fosilnih goriv). Ne glede na različne poglede o uspešnosti Cop28 zdaj države, tudi Slovenijo, čaka uresničevanje dogovorjenih zavez.

Sončna energija bi lahko prehitela ostale obnovljive vire

Čeprav se države, ki trenutno večinsko pokrivajo svoje potrebe po električni energiji s pomočjo obnovljivih virov, močno zanašajo na hidro in vetrno energijo, strokovnjaki pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti trend obrnil v prid sončne energije. Solarna tehnologija je namreč zelo napredovala in stroški povezani z njo drastično upadajo. 

To kažejo tudi podatki, da je lani sončna energija predstavljala 73 odstotkov vse rasti pri obnovljivih virih, medtem ko ji je sledila vetrna energija s 24 odstotki. Sicer sončna energija trenutno predstavlja 37 odstotkov celotne svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije. 

Študija, ki sta jo lani opravili Univerza v Exeterju in University College London, napoveduje, da bo sončna energija dosegla točko preloma in postala glavni svetovni vir energije do leta 2050. 

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Vlada želi prepovedati ogrevanje na plin, nafto in drva v novogradnjah in strnjenih naseljih

Objavljeno

dne

Avtor

Vlada z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. V Novi Sloveniji zato že grozijo z referendumom.

Kot pravijo v stranki Nova Slovenija, je takšen zakon nesprejemljiv, še posebej ob dejstvu, da je v Sloveniji toliko gozda in da bi prepoved veljala le za gospodinjstva, ne pa tudi za industrijo. Veliko ljudi bi tako moralo za ogrevanje plačevati več. Na pristojnem ministrstvu pa odgovarjajo, da potrebe po referendumu ne vidijo.

Prizadetih bo več prebivalcev, novi energetski zakon močno posega v življenje ljudi – opozarja nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec“Nas skrbi ta aktivističen pogled vlade, tak nonšalanten, vsi bomo imeli ogrevanje na elektriko, kdo bo pa to plačal ljudem?”

Zakon, kot pravi, prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjih, v strnjenih naseljih prepoveduje vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva. “Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri zakonu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,” napoveduje Vrtovec iz opozicijske NSi.   

“Tudi referenduma se ne bojimo,” na drugi strani odgovarja Tina Seršen iz ministrstva za okolje. 

Ne odpovedujemo se uporabi lesne biomase, še dodaja Seršenova, država jo spodbuja in jo bo tudi v prihodnje. Da vlada s tem zakonom želi le: “Če danes gradiš novo hišo, ki mora biti po pravilniku, sprejetem dve leti nazaj, skoraj 0-energijska, danes ne potrebuješ utekočinjenega naftnega plina, ne potrebuješ zemeljskega plina, razmisli o alternativah. Skušamo zajeziti širjenje rabe fosilnih goriv.”

“S plinom naredimo manj kot dva odstotka CO2 izpustov in danes bi to radi ukinjali, kljub temu, da smo vlagali enormna sredstva v to plinsko omrežje,” se čudi Vrtovec, ki dodaja, da bo tak sistem lahko mnoge prisilil k nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in posledično v višje omrežnine. “Ko se bo naprava pokvarila, kotel na drva pokvaril, ne bo drugega, kot da bo družina segla globoko v denarnice, dala 15 tisoč za toplotno črpalko, potem še sončne panele. Ves sistem gre v to, da bodo ljudje za ogrevanje plačevali preveč.”

Tina Seršen, Ministrstvo za okolje. Foto: UKOM

“Če imaš ti danes v obstoječi hiši kotlovnico in se ta peč pokvari in jo moraš zamenjati. Izbira je tvoja. In tudi ko bo zakon veljal, ne bo čisto nič drugače,” odgovarja Seršenova.

Tokrat pa – v tem predlogu zakona – jedrska energija ni več ignorirana, zapisana je med nizkoogljične, so zadovoljni njeni zagovorniki. Še vedno pa opozarjajo, da država z zakonom spodbuja uporabo le obnovljivih virov. “Ne spodbuja vseh nizkoogljičnih virov. Zanikanje enega nizkoogljičnega vira in preferiranje ene tehnologije pač ne vodi v pravo smer,” opozarja urednica portala Jedrska.si Tamara Langus

Da bi zakon še spremenili, bodo v NSi pripravili še obširna dopolnila.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO