Energetska učinkovitost
Pilotni projekt: vroči kompost za ogrevanje

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani.
Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta. Vplive podnebne krize je še kako mogoče jasno čutiti v okolici lokacije pilotnega projekta za Bežigradom, kjer so bile v zadnjih dneh zabeležene temperature nad 36 stopinj Celzija. To je presegla le temperatura znotraj komposta, ki je še vedno okoli 45 stopinj Celzija, so ob predstavitvi rezultatov eksperimenta ogrevanje z vročim kompostom, sporočili partnerji pilotnega projekta.

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani so že nekaj mesecev preizkušali nenavaden način ogrevanja manjših objektov. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki, pojasnujejo v društvu Unamotera.
Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi. Demonstracijski projekt so namreč podprli zato, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo.
Kaj potrebujemo za vroče kompostiranje?
Ko vroče kompostiranje uporabimo za ogrevanje, pridejo v poštev dodatni dejavniki. Za osnovo potrebujemo vsaj deset kubičnih metrov zmletega zelenega odreza. Tega zložimo v kup in po plasteh vanj položimo dolgo plastično cev, tako da je čim bolj enakomerno razporejena po kupu. Poleg tega potrebujemo še senzorje toplote, črpalko, ki poganja vodo, in ostale komponente sistema za ogrevanje. Seveda je veliko podrobnosti, na katere morajo biti pozorni, pravi Turnšek. Pomembno je, kakšne organske odpadke izberejo, kakšna je velikost delcev in kompostnega kupa itd.: “Pri poskusu smo uporabili 16 kubičnih metrov zmletega zelenega odreza, ki smo ga zložili v kompostni kup, nato pa vanj napeljali 100 m cevi. Cev smo povezali z enim izmed kontejnerjev, ki smo ga že predhodno izolirali in v katerega smo namestili talno gretje. Hkrati imamo več senzorjev za temperaturo, termostat in drugo elektroniko, s pomočjo katere spremljamo in upravljamo svoj ogrevalni sistem,” našteva.
Katere so največje ovire, ki so jih doslej zaznali?
Oviralo jih je predvsem pomanjkanje kvalitetnih informacij in praktičnih napotkov. Težko je tudi dobiti pravo biomaso. Kot poudarja Turnšek, je najprimernejši zmlet zeleni odrez, tega pa nihče ne melje posebej. Podjetja, ki se ukvarjajo z odpadlim lesom (npr. Tisa), meljejo ves odpaden les in zelenega odreza ne ločujejo od ostalega odpadnega lesa, izpostavlja.
Kot poudarjajo, je pomembna stran takšnega načina ogrevanja tudi ta, da na koncu ne nastanejo odpadki, ampak kakovosten kompost. Kot pojasni Turnšek, biomasa med kompostiranjem razpade v kompost, tega pa lahko uporabimo za izboljšavo tal v različnih kmetijskih sistemih, za vrtove, rastline v loncih ipd.: »Sam ne vidim zadržkov pri uporabi takšnega komposta. Problem bi lahko nastal, če bi uporabili biomaso, ki vsebuje kakšne polutante (npr. težke kovine), ampak to se pri zelenem odrezu praktično nikoli ne zgodi.«

Januarja je bil tako ob enem od mobilnih laboratorijev na Kraterju tako nakopan 16m3 velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Znotraj kupa je bilo nameščenih več metrov običajnih cevi za vodo z namenom, da se del toplote, ki nastane kot stranski produkt procesa razgradnje, preko toplotnih izmenjevalnikov prenese v notranjost kontejnerja, ki služi kot mobilni laboratorij in prostor za srečanja.
Kot je že pojasnil Primož Turnšek iz Kraterja, je to bila predvsem priložnost, da se učijo o ogrevanju z vročim kompostiranjem. Kot poudarja, to počnejo iz lastnega interesa in vse skupaj razumejo kot eksperiment: “S prakso se želimo naučiti čim več o takšnem načinu ogrevanja, da bi nato lažje ocenili potenciale in slabosti te tehnike. Glede na to, da se s tem ukvarjamo prvič, dopuščamo možnost, da smo pri postavitvi naredili tudi kakšno napako.”

Zadovoljni z rezultati
Na prvi pogled se zdi ogrevalna instalacija zelo nizkotehnološka in drži, da je vso potrebno opremo mogoče kupiti v običajni gradbeni trgovini, opisujejo. Toda ustvarjanje omembe vredne količine toplote in ohranjanje konstantnega toplotnega toka je vse prej kot preprosto. Turnšek tako pojasnjuje: “Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta 60-70 C več mesecev.”
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je podprla pilotni projekt v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Pod naslovom Dovolj za vse skupaj s Focusom, društvom za sonaraven razvoj pomaga razvijati in promovirati skupnostne projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb.
Prihranili 250 kg emisij CO2
Kompostiranje ni povsem brez emisij toplogrednih plinov, so pa emisije nižje kot pri običajni obdelavi te vrste zelenega odreza, ki je sežig. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu – in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči, izpostavljajo v Umanoteri.
Dr. Jonas Sonnenschein je za Umanotero izračunal ogljični odtis projekta: “Z uporabo 16 m3 biomase za kompost in ogrevanje prostora je bilo prihranjenih vsaj 250 kg CO2ekv. Za pilotni projekt majhnega obsega, kot je ta, je to pomemben prihranek, ki je enak količini emisij iz 100 litrov bencina.” Kot je ob tem poudarila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere so skupnostni projekti pomembno, a pogosto nevidno gonilo prehoda v podnebno nevtralno družbo: “Take projekte podpiramo, ker prinašajo večplastne koristi: okoljske (zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in negativnih vplivov na okolje) in družbene (recimo razvoj lokalnega gospodarstva), pa tudi nematerialne, s katerimi se krepi sama skupnost, kot so povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in pa tudi skupinska modrost.”
Energetska učinkovitost
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga

Proizvodnja električne energije iz sonca je v Evropski uniji lani prvič presegla proizvodnjo iz premoga, delež elektrike iz obnovljivih virov pa je bil že skoraj polovičen.
Poročilo o električni energiji v Evropi je pripravila podnebna analitska organizacija Ember. Kot piše v dokumentu, je sonce lani ostalo najhitreje rastoč vir energije v Evropski uniji. Soncu je sledil veter, vetru pa jedrski vir in plin.
Na račun močne rasti energije iz sonca in vetra je delež obnovljive energije na stari celini porasel na 47 odstotkov. Leta 2019 je bil denimo pri 34 odstotkih. Delež energije iz fosilnih goriv je na drugi strani v tem obdobju nazadoval z 39 na 29 odstotkov.
Proizvodnja energije iz plina je v letu 2024 nazadovala že peto leto zapored, delež elektrike iz fosilnih goriv pa je bil po podatkih Emberja lani najnižji doslej.
“Evropski zeleni dogovor je prinesel globoko in hitro preobrazbo elektroenergetskega sektorja Unije,” so poudarili v organizaciji. “Vzpon proizvodnje energije iz sonca in vetra je glavni razlog za upadanje proizvodnje iz fosilnih goriv,” so podčrtali.

“To je velik mejnik. Premog je najstarejši način za proizvodnjo energije, a obenem tudi najbolj umazan. Sončna energija je vzhajajoča zvezda,” je za Guardian dejala soavtorica poročila Beatrice Petrovich.
Sončna energija napreduje v vseh državah članicah
Njihovi izračuni kažejo, da bi EU brez vzpostavljenih dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz sonca in vetra od leta 2019 uvozil dodatnih 92 milijard kubičnih metrov plina in 55 milijonov ton črnega premoga, kar bi stalo 59 milijard evrov.
Po mnenju Emberja so tovrstni trendi razširjeni po vsej Evropi; sončna energija napreduje v vseh državah EU-ja. Več kot polovica jih je bodisi že ukinila premog, fosilno gorivo, ki najbolj onesnažuje okolje, ali pa je njegov delež zmanjšala na manj kot pet odstotkov svoje mešanice energetskih virov.
Energetska učinkovitost
Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov

Civilna iniciativa Snežnik, v katero so se zaradi nasprotovanja postavitvi sedmih vetrnic na planoti vzhodno od Ilirske Bistrice povezali krajani, je zbrala 1000 podpisov, ki jih namerava posredovati pristojnemu ministrstvu. Skrbi jih tudi za pitno vodo.
Civilna iniciativa Snežnik, ki je sredi novembra nastala z namenom, da na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica ne zrastejo vetrnice, je do tega tedna zbrala 1000 podpisov, kot stranka v postopku pa sočasno zbirajo tudi 500 podpisanih pristopnih izjav k civilni iniciativi. Tega cilja sicer še niso dosegli, je pojasnil član iniciative Egon Zevnik.
Prav tako v civilni iniciativi do konca leta zbirajo pripombe in pobude glede državnega prostorskega načrta za omenjeno območje, 30. decembra pa bodo vse zbrano predali ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek postavitve vetrnih elektrarn.
Krajani se bojijo za naravno okolje in vodo
Kot so že oktobra na javni predstavitvi projekta povedali občani, številni projektu nasprotujejo, ker se bojijo, kako bodo vetrnice vplivale na počutje in zdravje ljudi, bojijo pa se tudi za naravno okolje. Naravovarstveniki so ob tem spomnili, da je velik del območja prostorskega načrta zaščiten v okviru Nature 2000, velik del zavzema tudi Unescovo biosferno območje.
Zevnik je poudaril tudi problematiko pitne vode. Polje vetrnih elektrarn je namreč načrtovano v neposrednem vodozbirnem zaledju virov pitne vode v občini. Kot so oktobra poročale Primorske novice, je kraški izvir Bistrice največje vodno zajetje v občini, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje približno 10.000 ljudi iz domače in sosednjih občin. Vetrnice bi stale v neposrednem vodozbirnem zaledju kraškega izvira Podstenjšek, ki s pitno vodo oskrbuje približno 400 ljudi.
Številni se bojijo tudi hrupa, zaradi česar menijo, da bi morala država najprej določiti mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa in šele nato načrtovati gradnjo naprav, ki takšne zvoke povzročajo.

Vetrnicam nasprotuje tudi župan
Pobudi sicer nasprotuje tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. Kot je po oktobrski predstavitvi povedal, ima škarje in platno v rokah ministrstvo za naravne vire in prostor. “Mislim pa, da so danes dobili jasno sporočilo, kakšna je volja občank in občanov Ilirske Bistrice, ki projekt umeščanja vetrnih elektrarn ostro zavračajo in si ne želijo takega razvoja, ki bi definiral ta prostor kot tretjerazreden degradiran prostor za vse generacije naprej,” je dejal.
Predvidene vetrne elektrarne bi bile sicer postavljene najmanj 1400 metrov od najbližjega naselja. Te naj bi v premer merile 115 do 180 metrov, v višino pa bi večinoma merile med 100 in 175 metri. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatom, celotno polje torej 63 megavatov.
Energetska učinkovitost
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov

Raziskava Barometer zdravih stavb (prej Barometer zdravih domov – HHB) že od leta 2015 spremlja stanje evropskih domov. Letošnja različica raziskave, ki jo je izvedel BPIE (Buildings Performance Institute Europe), v primerjavi s prejšnjimi zajema vse glavne vrste stavb, in sicer od domov do šol in bolnišnic. Omenjena raziskava zagotavlja pomemben vpogled v stavbe in zdravje njihovih uporabnikov ter razkriva, kako bi lahko z upoštevanjem določenih smernic s prenovo javnih stavb dosegli 11,5-odstotno donosnost naložb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje.
Evropska unija na področju energije in prenove ni na pravi poti doseganja zastavljenih podnebnih ciljev do leta 2050. Kot kaže raziskava, velja podobno tudi pri izboljšanju zdravja stavbnega fonda. Poročilo HBB za rešitev perečega izziva ne uvaja le okvirja za sledenje zdravim in trajnostnim zgradbam v Evropi, temveč ponuja tudi nabor političnih priporočil za skupno uskladitev prizadevanj za zdrave stavbe s cilji razogljičenja do leta 2050, kot izhaja iz Pariškega sporazuma. Podnebne politike morajo na prvo mesto postaviti ljudi, kar je tudi okvir teh priporočil.
Prenovo stavb je treba povečati za 1400 %
Podatki kažejo, da je zadeva nadvse pereča. Za doseg podnebnih ciljev EU je treba prenovo stavb povečati za 1400 % (z 0,2 % na 3 %).[1] Leta 2020 so bile emisije CO2 za 18 % višje, kot predvideva doseganje podnebnih ciljev EU.[2] Ob tem vsak četrti Evropejcev prebiva v stavbah, kjer je kakovost zraka v zaprtih prostorih pod nacionalnimi standardi, več kot 30 milijonov državljanov pa je prizadetih zaradi pretemnih stanovanj, kar lahko negativno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje.

Prenova pa bi prispevala tudi k precejšnjim dobičkom. Stroške obnove vseh neučinkovitih stanovanjskih fondov v EU bi bilo mogoče povrniti v samo dveh letih, prav tako bi lahko prihranili 194 milijard EUR v enakovrednih družbenih dobrinah – torej manj bolniških odsotnosti, večja uspešnost pri delu in v šolah.[3] Z izpolnjevanjem standardov energetske učinkovitosti EU bi lahko prihranili 44 % končne energije, porabljene za ogrevanje prostorov.[4] Prav tako bi prenova bolnišnic prispevala k 21-odstotnemu znižanju zdravstvenih stroškov, 19-odstotnemu znižanju umrljivosti in 20-odstotnemu zmanjšanju fluktuacije zaposlenih.[5]
Ukrepanje je potrebno tako na nacionalni kot evropski ravni
V tem kontekstu se Barometer zdravih stavb (HBB) za leto 2024 začenja z jasnim sporočilom: potrebno je ukrepanje tako na evropski kot nacionalni ravni, s čimer bi zagotovili zdrave domove, delovna mesta, šole in bolnišnice. Letošnje poročilo tako razkriva potrebo po pomembnih ukrepih za zagotavljanje zdravih stavb in pojasnjuje pot, ki jo je treba ubrati, vključno z opredelitvijo in okvirjem za zdrave, trajnostne in odporne stavbe.


»Zdrave in cenovno dostopne stavbe bi morale biti edina vrsta stavb, v katerih ljudje živijo, se učijo, delajo, igrajo ali okrevajo. Zagotavljanje dostopa do zdravih in cenovno dostopnih zgradb vsem Evropejcem bi moralo biti prednostna naloga oblikovalcev evropskih politik. Upamo, da bo to poročilo služilo kot navdih in konkretno orodje za oblikovalce politik, saj v njem lahko najdejo specifična priporočila in konkretne primere,« pravi Fleming Voetmann, podpredsednik za zunanje odnose in trajnost pri skupini VELUX.
Zdrave stavbe prav tako prispevajo h gospodarstvu in podnebju, saj študije primerov, prikazane v poročilu, kažejo 11,5-odstotno donosnost naložbe v prenovo javnih stavb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje. Poleg tega bi lahko bolj zdrava delovna mesta vodila do dodatnih 40 milijard EUR bruto dodane vrednosti evropskemu gospodarstvu na leto za vsak odstotni napredek v uspešnosti zaposlenih.

Predstavitev priporočil za zdrave stavbe: 5 področij
Za usmerjanje oblikovalcev evropskih politik o tem, kaj naredi stavbo zdravo, trajnostno in odporno, HBB vzpostavlja pomemben nov okvir, ki temelji na zanesljivih znanstvenih raziskavah in je prikazan v 12 študijah primerov iz vse Evrope. Okvir temelji na petih med seboj povezanih področjih za zdrave stavbe, z naslednjimi značilnostmi in cilji:
1) Izboljšati duševno in telesno zdravje.
2) Zasnovane so za človekove potrebe.
3) Trajnostno zgrajene in upravljane.
4) Odporne in prilagodljive.
5) Opolnomočenje ljudi.
Vsako področje je sestavljeno iz nabora kazalnikov za celosten vpogled in lažjo integracijo med procesom načrtovanja in gradnje stavb, kar deležnike vodi k doseganju resnično zdravih, trajnostnih in odpornih stavb.
- [1] BPIE, ‘How to design fair and effective minimum energy performance standards’
- [2] BPIE, ‘EU Buildings Climate Tracker 2nd Edition: A call for faster and bolder action’, BPIE, 2023
- [3] J. Palacios, P. Eichholtz, and N. Kok, ‘Moving to productivity: The benefits of healthy buildings’, PLOS ONE, vol. 15, no. 8, p. e0236029, Aug. 2020
- [4] BPIE, ‘How to stay warm and save energy’, 2023
- [5] BPIE, ‘Building 4 People: Quantifying the benefits of energy renovation investments in schools, offices and hospitals’, 2018
-
Gradbeništvo1 mesec nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
KULTURA1 mesec nazaj
Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Skupinska razstava v galeriji ZDSLU: Plameni hrepenenja
-
Arhitektura4 tedni nazaj
Arhitekt Mušič kritično o prenovi železniške postaje v Ljubljani: “Zlovešča napoved ukradenega kolodvora se ne sme uresničiti”
-
Slovenija1 mesec nazaj
Veličastno odprtje Ilirije: Ljubljana kočno dočakala prvi pokriti olimpijski bazen
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazaj
Samsung z novo kolekcijo Art Basel Hong Kong nadgrajuje doživetje umetnosti na domu