Connect with us

Energetska učinkovitost

Pilotni projekt: vroči kompost za ogrevanje

Objavljeno

dne

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. 

Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta. Vplive podnebne krize je še kako mogoče jasno čutiti v okolici lokacije pilotnega projekta za Bežigradom, kjer so bile v zadnjih dneh zabeležene temperature nad 36 stopinj Celzija. To je presegla le temperatura znotraj komposta, ki je še vedno okoli 45 stopinj Celzija, so ob predstavitvi rezultatov eksperimenta ogrevanje z vročim kompostom, sporočili partnerji pilotnega projekta. 

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani so že nekaj mesecev preizkušali nenavaden način ogrevanja manjših objektov. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki, pojasnujejo v društvu Unamotera.

Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi. Demonstracijski projekt so namreč podprli zato, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo.

Kaj potrebujemo za vroče kompostiranje?

Ko vroče kompostiranje uporabimo za ogrevanje, pridejo v poštev dodatni dejavniki. Za osnovo potrebujemo vsaj deset kubičnih metrov zmletega zelenega odreza. Tega zložimo v kup in po plasteh vanj položimo dolgo plastično cev, tako da je čim bolj enakomerno razporejena po kupu. Poleg tega potrebujemo še senzorje toplote, črpalko, ki poganja vodo, in ostale komponente sistema za ogrevanje.  Seveda je veliko podrobnosti, na katere morajo biti pozorni, pravi Turnšek. Pomembno je, kakšne organske odpadke izberejo, kakšna je velikost delcev in kompostnega kupa itd.: “Pri poskusu smo uporabili 16 kubičnih metrov zmletega zelenega odreza, ki smo ga zložili v kompostni kup, nato pa vanj napeljali 100 m cevi. Cev smo povezali z enim izmed kontejnerjev, ki smo ga že predhodno izolirali in v katerega smo namestili talno gretje. Hkrati imamo več senzorjev za temperaturo, termostat in drugo elektroniko, s pomočjo katere spremljamo in upravljamo svoj ogrevalni sistem,” našteva. 

Katere so največje ovire, ki so jih doslej zaznali? 

Oviralo jih je predvsem pomanjkanje kvalitetnih informacij in praktičnih napotkov. Težko je tudi dobiti pravo biomaso. Kot poudarja Turnšek, je najprimernejši zmlet zeleni odrez, tega pa nihče ne melje posebej. Podjetja, ki se ukvarjajo z odpadlim lesom (npr. Tisa), meljejo ves odpaden les in zelenega odreza ne ločujejo od ostalega odpadnega lesa, izpostavlja. 

Kot poudarjajo, je pomembna stran takšnega načina ogrevanja tudi ta, da na koncu ne nastanejo odpadki, ampak kakovosten kompost. Kot pojasni Turnšek, biomasa med kompostiranjem razpade v kompost, tega pa lahko uporabimo za izboljšavo tal v različnih kmetijskih sistemih, za vrtove, rastline v loncih ipd.: »Sam ne vidim zadržkov pri uporabi takšnega komposta. Problem bi lahko nastal, če bi uporabili biomaso, ki vsebuje kakšne polutante (npr. težke kovine), ampak to se pri zelenem odrezu praktično nikoli ne zgodi.« 

Poletna šola Krater. Foto: Aljoša Kravanja

Januarja je bil tako ob enem od mobilnih laboratorijev na Kraterju tako nakopan 16m3 velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Znotraj kupa je bilo nameščenih več metrov običajnih cevi za vodo z namenom, da se del toplote, ki nastane kot stranski produkt procesa razgradnje, preko toplotnih izmenjevalnikov prenese v notranjost kontejnerja, ki služi kot mobilni laboratorij in prostor za srečanja.

Kot je že pojasnil Primož Turnšek iz Kraterja, je to bila predvsem priložnost, da se učijo o ogrevanju z vročim kompostiranjem. Kot poudarja, to počnejo iz lastnega interesa in vse skupaj razumejo kot eksperiment: “S prakso se želimo naučiti čim več o takšnem načinu ogrevanja, da bi nato lažje ocenili potenciale in slabosti te tehnike. Glede na to, da se s tem ukvarjamo prvič, dopuščamo možnost, da smo pri postavitvi naredili tudi kakšno napako.” 

Primož Turnšek pravi, da se s prakso želijo naučiti čim več o takšnem načinu ogrevanja. Foto: Aljoša Kravanja

Zadovoljni z rezultati 

Na prvi pogled se zdi ogrevalna instalacija zelo nizkotehnološka in drži, da je vso potrebno opremo mogoče kupiti v običajni gradbeni trgovini, opisujejo. Toda ustvarjanje omembe vredne količine toplote in ohranjanje konstantnega toplotnega toka je vse prej kot preprosto. Turnšek tako pojasnjuje:  “Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta 60-70 C več mesecev.” 

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je podprla pilotni projekt v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Pod naslovom Dovolj za vse skupaj s Focusom, društvom za sonaraven razvoj pomaga razvijati in promovirati skupnostne projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb.

Prihranili 250 kg emisij CO2

Kompostiranje ni povsem brez emisij toplogrednih plinov, so pa emisije nižje kot pri običajni obdelavi te vrste zelenega odreza, ki je sežig. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu – in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči, izpostavljajo v Umanoteri. 

Dr. Jonas Sonnenschein je za Umanotero izračunal ogljični odtis projekta: “Z uporabo 16 m3 biomase za kompost in ogrevanje prostora je bilo prihranjenih vsaj 250 kg CO2ekv. Za pilotni projekt majhnega obsega, kot je ta, je to pomemben prihranek, ki je enak količini emisij iz 100 litrov bencina.”  Kot je ob tem poudarila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere so skupnostni  projekti pomembno, a pogosto nevidno gonilo prehoda v podnebno nevtralno družbo: “Take projekte podpiramo, ker prinašajo večplastne koristi: okoljske (zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in negativnih vplivov na okolje) in družbene (recimo razvoj lokalnega gospodarstva), pa tudi nematerialne, s katerimi se krepi sama skupnost, kot so povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in pa tudi skupinska modrost.”

E-Mobilnost

Preobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči

Objavljeno

dne

Analize kažejo, da bodo lastniki električnih vozil več kot 80 odstotkov vsega polnjenja opravili na pametnih zasebnih polnilnicah – doma ali na parkiriščih pri delovnih mestih, kjer vozila dalj časa mirujejo. Tak način polnjenja omogoča prilagajanje viškom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter obdobjem nižje porabe, zato je cenovno najugodnejši in hkrati najbolj razbremenjuje elektroenergetski sistem. Zaradi vse večjega deleža sončnih elektrarn postaja električna energija čez dan pogosto cenejša kot ponoči oziroma v koničnih obdobjih, ki se jim je smiselno izogibati.

Pametno polnjenje kot temelj prihodnje infrastrukture

V Elesu so že leta 2018 razvili koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje električnih vozil E8. Ta med drugim predvideva bistveno širitev pametnih polnilnic na parkiriščih podjetij, kjer zaposleni svoja vozila parkirajo več ur.

Kot pojasnjujejo: »Logika je preprosta – če doma nimate optimalnih pogojev za polnjenje, vozilo napolnite tam, kjer preživi enako dolgo časa kot doma.« Tak pristop je primeren za približno 50 do 60 odstotkov vseh voznikov električnih vozil. Eles je to rešitev že uvedel na svojih parkiriščih, kjer ugotavljajo, da število zaposlenih z električnimi vozili narašča.

Hitro polnjenje kot ključ za mobilnost na daljših razdaljah

Pametno, dolgotrajno polnjenje pa samo po sebi ne zadostuje. Vozniki na daljših poteh ter uporabniki tovornega in javnega potniškega prometa potrebujejo zanesljivo mrežo hitrih polnilnic, ki omogočajo hitro oskrbo z energijo – podobno kot danes točenje goriva.

V Elesu zato poudarjajo enakovreden razvoj obeh segmentov: pametnega dolgotrajnega in hitrega polnjenja. Pri tem ni ključno število posameznih polnilnic, temveč ustrezna moč in premišljena izbira lokacij.

»Namesto razpršenosti po številnih manjših lokacijah je smiselno vzpostaviti manjše število zmogljivih polnilnih parkov, ki zagotavljajo kakovostno in zanesljivo uporabniško izkušnjo,« pojasnjujejo. Takšni polnilni parki predstavljajo novo dimenzijo v elektroenergetskem sistemu.

Za pospešitev razvoja hitre infrastrukture država načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe. Eles meni, da s svojim znanjem, simulacijskimi orodji in dolgoletnimi izkušnjami na področju upravljanja elektroenergetskega sistema predstavlja optimalnega izvajalca te naloge.

Polnilni park Novo mesto bo zgrajen v treh etapah, prva naj bi bila zaključena konec leta 2028, nadaljnji etapi si bosta nato predvidoma sledili na pet let. Polnilni park se bo tako širil sočasno z rastjo potreb po polnilni infrastrukturi.

Razvoj hitre infrastrukture ob avtocestnem omrežju

V prihodnjih letih bo poudarek na nadgradnji infrastrukture na obstoječih avtocestnih postajališčih. Namesto enega ali dveh polnilnih mest bo treba zagotoviti pet, deset ali več polnilnic na posamezni lokaciji. Hkrati se bodo moči povečale z današnjih 50 kW na 150, 250 ali celo 350 kW, kar bo čas polnjenja skrajšalo na 30 ali celo 15 minut.

Po ocenah bo Slovenija do leta 2027 potrebovala med 30 in 50 lokacij hitrih polnilnic na avtocestnem križu, vsaka z več polnilnimi mesti. To pa zahteva tudi nadgradnjo elektroenergetskih priključkov, saj večina obstoječih počivališč nima zadostne priključne moči.

V praksi to pomeni gradnjo novih kablovodov, dolgotrajne postopke in visoke stroške. V okviru gospodarske javne službe bo Eles poskrbel za osnovno infrastrukturo, medtem ko bodo polnilnice postavljali zasebni ponudniki, izbrani na razpisih.

Ob tem poudarjajo, da nadgradnja obstoječih lokacij predstavlja predvsem srednjeročno rešitev, ki ni primerna za vse vrste vozil, zlasti ne za težji promet. Zato bo treba razvijati tudi povsem nove lokacije.

Polnilni parki kot nova prostorska in energetska infrastruktura

Pri umeščanju polnilnih parkov visoke moči je treba upoštevati več dejavnikov: bližino prometnic, zmogljivost elektroenergetskega omrežja, prostorske omejitve ter bližino virov obnovljive energije. Le tako je mogoče zagotoviti resnično trajnostno mobilnost.

Takšnih lokacij v Sloveniji ni veliko, zato jih obravnavajo kot geografsko omejene javne dobrine.

Trg polnilne infrastrukture se bo bistveno razlikoval od današnjega trga goriv. Poleg obstoječih ponudnikov bodo vstopili novi akterji, pogosto povezani s proizvajalci vozil. Eles bo z oddajo priključno-prostorskih zmogljivosti na javnih dražbah omogočil konkurenčno okolje in sobivanje različnih ponudnikov.

Cilj je čim boljša izkoriščenost infrastrukture ter kakovostna uporabniška izkušnja, ki vključuje tudi urejene postanke za počitek, delo ali okrepčilo.

Pilotna projekta kot korak v prakso

Ker vzpostavitev takšnih sistemov zahteva čas, Eles že izvaja dva pilotna projekta, podprta z evropskimi sredstvi v okviru projekta GreenSwitch.

Prvi polnilni park bo nastal v bližini Novega mesta in bo v končni fazi obsegal več kot 50 hitrih polnilnic za osebna vozila ter dodatne zmogljive polnilnice za avtobuse in tovorna vozila. Gradnja bo potekala fazno, skladno z rastjo potreb.

Drugi projekt nastaja v Kranju, kjer bo na voljo približno 17 hitrih polnilnic. Namenjen bo različnim uporabnikom – od javnega potniškega prometa do osebnih in gospodarskih vozil. Obe lokaciji naj bi zaživeli med letoma 2026 in 2028.

Električna mobilnost v fazi pospešene rasti

Po podatkih Statističnega urada RS je na slovenskih cestah več kot 20.000 električnih vozil. Po hitri rasti v obdobju 2021–2023 se je rast v letu 2024 nekoliko umirila, vendar dolgoročne napovedi kažejo, da bi lahko po letu 2030 dosegli okoli 300.000 vozil.

Eles ocenjuje, da električna mobilnost prehaja iz faze začetnega navdušenja v fazo pospešene rasti, kar potrjuje tudi naraščajoč delež električnih vozil med novimi registracijami.

Pomembno je poudariti, da Eles ni ponudnik storitev polnjenja, temveč sistemski operater, ki zagotavlja elektroenergetsko infrastrukturo. Priključne kapacitete bodo dodeljene različnim ponudnikom na transparenten in tržno naravnan način.

Skladno z Uredbo (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva morajo države članice na vseevropskem prometnem omrežju (Trans-European Transport Network, TEN-T) do leta 2030 poskrbeti, da bo e-vozilom vsakih 60 km na voljo ustrezna polnilna infrastruktura. V Sloveniji to pomeni od 10 do 15 polnilnih parkov ob TEN-T omrežju. 

Vpliv na elektroenergetsko omrežje in prihodnji izzivi

Trenutno imajo večji vpliv na distribucijsko omrežje toplotne črpalke kot polnjenje električnih vozil. V prihodnje pa se bo vpliv e-mobilnosti postopoma povečeval.

Analize, ki zajemajo obdobje 2014–2023 ter napovedi do leta 2034, kažejo, da večji delež električnih vozil vpliva predvsem na napetostne razmere v omrežju. Medtem ko razpršeni viri energije povzročajo dvig napetosti, električna vozila povečujejo obremenitve in padce napetosti.

Rešitev predstavljajo pametna omrežja in napredne tehnologije, ki jih Eles že uvaja. Z njihovim razvojem bo mogoče učinkovito upravljati omrežje in hkrati čim bolje izkoristiti obstoječo infrastrukturo.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Prapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji

Objavljeno

dne

Na planoti Prapretno nad Trbovljami se zaključuje razširitev sončne elektrarne, ki bo po koncu del postala največja tovrstna naprava v Sloveniji. Projekt, vreden več kot 11 milijonov evrov, po oceni okoljskega ministra predstavlja enega najbolj oprijemljivih primerov zelenega energetskega prehoda pri nas.

Minister Bojan Kumer je ob tem poudaril, da Prapretno nazorno ponazarja, kako je mogoče degradirana industrijska območja preoblikovati v sodobne energetske centre. Na območju, kjer so desetletja odlagali pepel, sadro in žlindro iz nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, danes nastaja največja sončna elektrarna v državi.

Z izvedbo druge in tretje faze se bo zmogljivost elektrarne s skoraj 18.000 sončnimi paneli povečala na približno 10 megavatov vršne moči. Ob predvideni letni proizvodnji 9,8 gigavatne ure električne energije bo to zadostovalo za oskrbo približno 2000 gospodinjstev.

Pomemben del projekta predstavlja tudi baterijski hranilnik energije, ki bo prispeval k večji stabilnosti elektroenergetskega sistema ter omogočal učinkovitejše upravljanje proizvodnje. V prihodnjih mesecih bo na lokaciji začel obratovati hranilnik z močjo sedem megavatov in kapaciteto 14 megavatnih ur.

Minister je izpostavil, da takšni projekti pomembno zmanjšujejo energetsko odvisnost države in povečujejo njeno odpornost v času nestabilnih razmer na globalnih energetskih trgih.

Projekt je sofinanciran z nekaj več kot štirimi milijoni evrov iz evropskega sklada za pravični prehod, namenjenega preobrazbi premogovnih regij. Po ministrovih besedah to dokazuje, da pravični prehod ni zgolj politična zaveza, temveč konkretna preobrazba prostora in izboljšanje življenjskega okolja.

Ob tem je poudaril tudi pomen sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in evropskimi institucijami, saj bodo prav takšna partnerstva ključna za uspešno uresničevanje zelenega prehoda v prihodnosti.

Štokelj: Projekt je primer uspešne prenove degradiranega prostora

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj je poudaril, da se na Prapretnem zaključuje razširitev sončne elektrarne, ki bo znova postala največja v Sloveniji. Prva faza, zgrajena leta 2022, je predstavljala pionirski projekt večjega obsega, sedanja nadgradnja pa dodatno utrjuje njen pomen.

Po njegovih besedah je posebnost projekta prav njegova umestitev na degradirano območje, kar predstavlja uspešen primer preobrazbe industrijske dediščine v trajnostno razvojno priložnost. Hkrati gre za prvi slovenski energetski projekt, sofinanciran iz sklada za pravični prehod.

HSE ob podpori države, evropskih institucij in lokalnih skupnosti ostaja pomemben nosilec zelenega prehoda. Štokelj je posebej izpostavil občini Hrastnik in Trbovlje kot primer dobrega sodelovanja in uspešne energetske preobrazbe.

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj.

Jug Jerše: Prapretno kot simbol nove razvojne usmeritve regije

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila, da projekt Prapretno jasno kaže, kako je mogoče degradirana območja preoblikovati v prostore novih priložnosti, čiste energije in trajnostnega razvoja. Evropska unija ob tem podpira tudi krepitev elektroenergetskega omrežja, razvoj polnilne infrastrukture ter spodbujanje samooskrbe in električne mobilnosti.

Po njenem mnenju dogodek na Prapretnem ne pomeni zgolj nove energetske naložbe, temveč simbol širše preobrazbe regij, ki so bile nekoč odvisne od premoga, danes pa postajajo del trajnostno usmerjene prihodnosti.

Župana Hrastnika in Trbovelj, Marko Funkl in Zoran Poznič, sta ob tem izpostavila pomen medobčinskega sodelovanja ter dejstvo, da bo del proizvedene električne energije na voljo tudi lokalni skupnosti po ugodnejši ceni.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Črpalna hidroelektrarna Kozjak: z dodatnimi študijami nad dvome krajanov

Objavljeno

dne

Avtor

Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.

Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.

Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«

Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav

Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Približno 700 metrov dolgo in 200 metrov široko naj bi bilo akumulacijsko jezero Črpalne hidroelektrarne Kozjak. V njem naj bi se shranilo do tri milijone kubičnih metrov vode. Foto: DEM

Žičnica namesto tovornjakov

Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.

Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.

Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.

Pravno in strokovno usklajevanje

»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«

Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«

Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica

V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.

Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.

Nadaljuj z branjem
DOGODKI2 dneva nazaj

Svetlobna gverila: Od kombija do svetlobnega talismana

V okviru festivala Svetlobna gverila bo umetniški trio Canemorto v Ljubljani ponovno aktiviral svojo edinstveno štirikolesno svetlobno instalacijo Sijajni kombi....

Arhitektura3 dnevi nazaj

Stoletje brez Gaudija: arhitekturna dediščina, ki še vedno navdušuje

Letos mineva sto let od smrti Antonija Gaudija, enega najvplivnejših arhitektov vseh časov. Katalonski mojster je v zgodovino arhitekture vstopil...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Bled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine

Na Bledu poteka mednarodna konferenca Chemistry for Cultural Heritage, ki skozi strokovne razprave in praktične delavnice odpira vprašanja raziskovanja, dokumentiranja...

Slovenija6 dni nazaj

V Velenju pripravljajo novo sosesko z okoli 200 javnimi najemnimi stanovanji

V Velenju se obeta ena večjih stanovanjskih investicij v prihodnjih letih. S spremembami zazidalnega načrta za območje Sela pri Velenju...

Slovenija1 teden nazaj

Dostopne slovenske plaže: novosti za invalide na Obali

Dostopnost slovenskih plaž se iz leta v leto izboljšuje. Obalne občine in upravljavci kopališč v zadnjih letih postopoma odpravljajo arhitekturne...

VIZUALNA UMETNOST1 teden nazaj

Phil Collins v Cukrarni: umetnik, ki skozi film osvetljuje prezrte zgodbe sodobnega časa

S projekcijo filma Slovesnost v Cukrarni odpirajo razstavo mednarodno uveljavljenega britanskega umetnika Phila Collinsa. Film spremlja nenavadno potovanje kipa Friedricha...

TRAJNOSTNA GRADNJA1 teden nazaj

Lumar med zelenimi zvezdami – Prejeli vseh 5 zvezdic certifikata Green Star

Podjetje Lumar je letos prejelo najvišje priznanje certifikata Green Star – vseh pet zvezdic, ki jih podeljuje CER Partnerstvo za...

Arhitektura1 teden nazaj

Radovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine

V Radovljici te dni potekajo tradicionalni Vurnikovi dnevi, festival, posvečen enemu najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov. Dogodek, ki ga ob...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Najvišja slovenska zgradba praznuje 50 let: Trboveljski dimnik ostaja simbol industrijske dediščine

Trboveljski dimnik, eden najbolj prepoznavnih objektov slovenske industrijske krajine, letos zaznamuje 50 let od začetka delovanja. S svojimi 360 metri...

PRENOVE/OBNOVE2 tedna nazaj

Miklošičeva cesta v Ljubljani vstopa v novo obdobje

V središču Ljubljane se je začela obsežna preureditev Miklošičeve ceste, ene najpomembnejših povezav med železniško postajo in mestnim jedrom. Projekt...

POPULARNO