Energetska učinkovitost
Pilotni projekt: vroči kompost za ogrevanje
V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani.
Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta. Vplive podnebne krize je še kako mogoče jasno čutiti v okolici lokacije pilotnega projekta za Bežigradom, kjer so bile v zadnjih dneh zabeležene temperature nad 36 stopinj Celzija. To je presegla le temperatura znotraj komposta, ki je še vedno okoli 45 stopinj Celzija, so ob predstavitvi rezultatov eksperimenta ogrevanje z vročim kompostom, sporočili partnerji pilotnega projekta.
V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani so že nekaj mesecev preizkušali nenavaden način ogrevanja manjših objektov. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki, pojasnujejo v društvu Unamotera.
Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi. Demonstracijski projekt so namreč podprli zato, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo.
Kaj potrebujemo za vroče kompostiranje?
Ko vroče kompostiranje uporabimo za ogrevanje, pridejo v poštev dodatni dejavniki. Za osnovo potrebujemo vsaj deset kubičnih metrov zmletega zelenega odreza. Tega zložimo v kup in po plasteh vanj položimo dolgo plastično cev, tako da je čim bolj enakomerno razporejena po kupu. Poleg tega potrebujemo še senzorje toplote, črpalko, ki poganja vodo, in ostale komponente sistema za ogrevanje. Seveda je veliko podrobnosti, na katere morajo biti pozorni, pravi Turnšek. Pomembno je, kakšne organske odpadke izberejo, kakšna je velikost delcev in kompostnega kupa itd.: “Pri poskusu smo uporabili 16 kubičnih metrov zmletega zelenega odreza, ki smo ga zložili v kompostni kup, nato pa vanj napeljali 100 m cevi. Cev smo povezali z enim izmed kontejnerjev, ki smo ga že predhodno izolirali in v katerega smo namestili talno gretje. Hkrati imamo več senzorjev za temperaturo, termostat in drugo elektroniko, s pomočjo katere spremljamo in upravljamo svoj ogrevalni sistem,” našteva.
Katere so največje ovire, ki so jih doslej zaznali?
Oviralo jih je predvsem pomanjkanje kvalitetnih informacij in praktičnih napotkov. Težko je tudi dobiti pravo biomaso. Kot poudarja Turnšek, je najprimernejši zmlet zeleni odrez, tega pa nihče ne melje posebej. Podjetja, ki se ukvarjajo z odpadlim lesom (npr. Tisa), meljejo ves odpaden les in zelenega odreza ne ločujejo od ostalega odpadnega lesa, izpostavlja.
Kot poudarjajo, je pomembna stran takšnega načina ogrevanja tudi ta, da na koncu ne nastanejo odpadki, ampak kakovosten kompost. Kot pojasni Turnšek, biomasa med kompostiranjem razpade v kompost, tega pa lahko uporabimo za izboljšavo tal v različnih kmetijskih sistemih, za vrtove, rastline v loncih ipd.: »Sam ne vidim zadržkov pri uporabi takšnega komposta. Problem bi lahko nastal, če bi uporabili biomaso, ki vsebuje kakšne polutante (npr. težke kovine), ampak to se pri zelenem odrezu praktično nikoli ne zgodi.«
Januarja je bil tako ob enem od mobilnih laboratorijev na Kraterju tako nakopan 16m3 velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Znotraj kupa je bilo nameščenih več metrov običajnih cevi za vodo z namenom, da se del toplote, ki nastane kot stranski produkt procesa razgradnje, preko toplotnih izmenjevalnikov prenese v notranjost kontejnerja, ki služi kot mobilni laboratorij in prostor za srečanja.
Kot je že pojasnil Primož Turnšek iz Kraterja, je to bila predvsem priložnost, da se učijo o ogrevanju z vročim kompostiranjem. Kot poudarja, to počnejo iz lastnega interesa in vse skupaj razumejo kot eksperiment: “S prakso se želimo naučiti čim več o takšnem načinu ogrevanja, da bi nato lažje ocenili potenciale in slabosti te tehnike. Glede na to, da se s tem ukvarjamo prvič, dopuščamo možnost, da smo pri postavitvi naredili tudi kakšno napako.”
Zadovoljni z rezultati
Na prvi pogled se zdi ogrevalna instalacija zelo nizkotehnološka in drži, da je vso potrebno opremo mogoče kupiti v običajni gradbeni trgovini, opisujejo. Toda ustvarjanje omembe vredne količine toplote in ohranjanje konstantnega toplotnega toka je vse prej kot preprosto. Turnšek tako pojasnjuje: “Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta 60-70 C več mesecev.”
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je podprla pilotni projekt v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Pod naslovom Dovolj za vse skupaj s Focusom, društvom za sonaraven razvoj pomaga razvijati in promovirati skupnostne projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb.
Prihranili 250 kg emisij CO2
Kompostiranje ni povsem brez emisij toplogrednih plinov, so pa emisije nižje kot pri običajni obdelavi te vrste zelenega odreza, ki je sežig. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu – in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči, izpostavljajo v Umanoteri.
Dr. Jonas Sonnenschein je za Umanotero izračunal ogljični odtis projekta: “Z uporabo 16 m3 biomase za kompost in ogrevanje prostora je bilo prihranjenih vsaj 250 kg CO2ekv. Za pilotni projekt majhnega obsega, kot je ta, je to pomemben prihranek, ki je enak količini emisij iz 100 litrov bencina.” Kot je ob tem poudarila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere so skupnostni projekti pomembno, a pogosto nevidno gonilo prehoda v podnebno nevtralno družbo: “Take projekte podpiramo, ker prinašajo večplastne koristi: okoljske (zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in negativnih vplivov na okolje) in družbene (recimo razvoj lokalnega gospodarstva), pa tudi nematerialne, s katerimi se krepi sama skupnost, kot so povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in pa tudi skupinska modrost.”
Energetska učinkovitost
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
Ljudje v svojem domu običajno radi obdržijo predmete, ki imajo sentimentalno vrednost, zato se na naših policah pogosto najdejo stari radii, del vintage pohištva in figurice iz porcelana. Medtem ko ti zakladi vsakemu domu dodajo osebno noto, je izjemno pomembno, da ob tem ustvarimo tudi zdravo, trajnostno in energijsko učinkovit bivalni prostor. Velikokrat k temu prispeva že menjava starih strešnih oken. Zdaj lahko zanje poskrbite tudi s pomočjo subvencij.
Kakovost zraka in osvetljenosti pod nacionalnimi standardi
Po podatkih raziskave Healthy Homes Barometer vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah, kjer se sooča s plesnijo, vlago ali visokimi stroški za ogrevanje. To pomeni, da je prenova in nadgradnja domov na področju energijske učinkovitosti in izboljšanja bivanjskih pogojev, ki ob enem dom tudi estetsko izboljša, nujno potrebna. Eden izmed izjemno učinkovitih načinov, ki bistveno izboljša kakovost doma, hkrati pa ohrani prijetno bivanje, je zamenjava starih strešnih oken.
Kako zmanjšati porabo energije za 40 %?
Eden izmed večjih izzivov so dotrajana ali slabo vzdrževana okna, ki pogosto niso vgrajena po potrebnih standardih. Takšna strešna okna čez mnogo let začnejo slabo tesniti, posledično se na stenah nabira plesen, medtem ko okvirji začnejo počasi trohneti. Vse to je tudi vzrok za večjo porabo energije za ogrevanje.
»Dobro vgrajeno, energijsko učinkovito strešno okno zagotovo izboljša vsakodnevno udobje, hkrati pa prispeva tudi k znatnim prihrankom energije. Po raziskavi, ki smo jo izvedli v našem podjetju, lahko samo z zamenjavo strešnega okna in znižanjem notranje temperature za 2 °C porabo energije za ogrevanje zmanjšamo za do 40 %, ne da bi pri tem sprejemali kompromise glede udobja,« pravi Neža Močnik, arhitektka pri podjetju VELUX.
Sredstva za zamenjavo strešnih oken
Menjava strešnih oken je enostaven in učinkovit postopek, saj se zanjo lahko odločite v kateremkoli delu leta. Potrebno je le suho vreme, pri čemer namestitev običajno traja le nekaj ur do enega dneva. Ob menjavi strešnih oken pa lahko zdaj izkoristite tudi subvencije Eko sklada, ki prizna do 30 % stroškov naložbe. Subvencija je v primerjavi s prejšnjimi leti višja, saj priznajo do 250 €/m2 zamenjanih oken, vanjo pa so vključena tudi senčila in obdelava špalet.
Energetska učinkovitost
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
Avstrijski holding Reduxi GmbH, ki je v večinski slovenski lasti, je pred nedavnim pridobil strateško investicijo v višini 3,12 milijona evrov s strani avstrijskega sklada tveganega kapitala Verbund X Ventures in slovenske družbe Acex. Investitorja sta tako sistemu za pametno upravljanje s proizvodnjo in porabo elektrike omogočila hitrejši razvoj ter prodor na trg.
Reduxi GmbH je novoustanovljena avstrijska holdinška družba slovenskega zagonskega podjetja Amibit d.o.o. in je specializirana za sisteme za upravljanje energije za gospodinjstva in mala podjetja. Njegov glavni izdelek, krmilnik Reduxi Controller, je bil predstavljen leta 2022 in ponuja celovito rešitev za optimizacijo in nadzor porabe elektrike. Reduxi uporablja model B2B2C in sodeluje z različnimi distributerji, da bi dosegel končne stranke. Sistem za upravljanje energije v gospodinjstvu se že distribuira v več kot 10 evropskih državah, v neposrednem načrtu pa ima nordijske države in Kanado.
Sistem Reduxi je eden od prvih na področju avtomatiziranega upravljanja proizvodnje, porabe in hrambe električne energije. S kombinacijo naprednih napovednih modelov in široko mrežo podprtih naprav drastično znižajo stroške elektrike tako, da delovanje pomembnejših členov proizvodnje ali porabe elektrike prilagodijo dnevnim nihanjem cen. Rezultat so uravnotežene obremenitve omrežja, kar dobaviteljem zagotavlja stabilno omrežje, odjemalcem pa nižje stroške.
Podjetje Reduxi GmbH je za pospeševanje rasti in krepitev obratnega kapitala iskalo strateško naložbo. V sklopu avstrijskega pospeševalnika Verbund X so pred kratkim prejeli nagrado za najboljši nastop, kar je še okrepilo vezi med podjetjema Verbund in Reduxi. Aleš Nastran, izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Reduxi GmbH, pozdravlja nadaljnje partnerstvo s podjetjem VERBUND: “Veseli nas, da je VERBUND naš strateški vlagatelj. To sodelovanje nam omogoča nadaljnji razvoj naših tehnologij in pospeševanje rasti. Skupaj lahko bistveno povečamo učinkovitost in trajnost v energetskem sektorju ter našim strankam ponudimo prilagojene rešitve za upravljanje s porabo, proizvodnjo in hrambo elektrike.”
Michael Strugl, izvršni direktor podjetja VERBUND, poudarja pomen te naložbe: “Z naložbo v podjetje Reduxi GmbH in njegovo tehnologijo krepimo svojo zavezanost trajnostni energetski prihodnosti. Ta naložba nam pomaga razširiti naš tržni položaj kot ponudnika energetskih rešitev za zasebna gospodinjstva. Inteligentni sistemi za upravljanje energije so za nas ključni korak za izboljšanje stabilnosti omrežja in optimizacijo porabe energije naših strank. To podpira našo strategijo in vizijo vlaganja v tehnologije, ki spodbujajo prehod na trajnostne energetske sisteme.”
Franz Zöchbauer, izvršni direktor družbe VERBUND X Ventures, pojasnjuje prednosti naložbe z vidika tveganega kapitala podjetij: “Naložba v podjetje Amibit nam ponuja priložnost, da vlagamo v hitro rastoči trg. Krmilnik Reduxi navdušuje z izjemno medsebojno povezljivostjo, prijaznostjo do uporabnika ter združljivostjo s sodobnimi tehnologijami računalništva v oblaku in robnega računalništva. Te lastnosti dajejo krmilniku Reduxi pomembno konkurenčno prednost in pomagajo reševati izzive, ki jih prinašata energetski prehod ter porast decentralizirane proizvodnje in porabe energije.”
Energetska učinkovitost
Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek
Leto 2023 je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) sedem držav po svetu svoje potrebe po električni energiji, že pokriva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije. To so Albanija, Butan, Nepal, Paragvaj, Islandija, Etiopija in Demokratična republika Kongo, ki so lani s pomočjo geotermalne, hidro, solarne in vetrne energije proizvedle več kot 99,7 odstotkov elektrike, ki so jo porabile.
Norveška se je približala z 98,38 odstotka pridobljene električne energije iz vetra, vode ali sonca. Nemčija in Portugalska se lahko kratek čas prav tako oskrbujejo s 100-odstotno energijo vetra, vode in sonca.
Drugih 40 držav je v letih 2021 in 2022 vsaj polovico svoje električne energije pridobilo iz obnovljivih virov, vključno z 11 državami v Evropi.
“Ne potrebujemo čudežnih tehnologij,” je ob objavi teh podatkov dejal Mark Jacobson, profesor z Univerze Stanford. “Ustaviti moramo emisije z elektrifikacijo vsega in zagotavljanjem električne energije z vetrom, vodo in soncem, kar vključuje veter na kopnem, solarno fotovoltaiko, koncentrirano solarno energijo, geotermalno energijo, majhne hidroelektrarne in velike hidroelektrarne,” je dejal po poročanju The Independent.
Lani rekordno veliko postavitev novih vetrnic
V letu 2023 so po svetu postavili za 116 gigavatov zmogljivosti novih vetrnih elektrarn, kaže zadnje poročilo Global Wind Report, ki ga je pripravilo združenje Global Wind Energy Council (GWEC). To je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je bilo lansko leto rekordno za nove vetrne projekte.
Vodilna med državami, ki so postavile največ novih vetrnih elektrarn na morju in kopnem, je bila Kitajska. Sledile so ji ZDA, Brazilija in Nemčija. Lansko leto je bilo rekordno tudi v Evropi, saj je bilo postavljenih za 3,8 gigavata novih vetrnih zmogljivosti na morju, predvsem zahvaljujoč močni rasti na Nizozemskem.
Poročilo sicer ugotavlja, da čeprav je rast vetrne energije močno koncentrirana v nekaj velikih državah, so tudi nekatere druge regije in države zabeležile rekordno rast. Afrika in Bližnji vzhod sta leta 2023 namestila za skoraj en gigavat vetrnih elektrarn, kar je skoraj trikrat več kot leto poprej.
Avtorji poročila so zapisali, da se svet “premika v pravo smer v boju proti podnebnim spremembam”, hkrati pa so opozorili, da mora letna rast do leta 2030 znašati vsaj 320 gigavatov, če želimo izpolniti zavezo COP28 o potrojitvi obnovljivih virov energije do konca desetletja.
“Lepo je videti, da se vetrna industrija krepi in ponosni smo, da smo dosegli nov letni rekord. Vendar pa moramo storiti še veliko več, da sprostimo rast,” je za Euronews dejal generalni direktor GWEC Ben Blackwell.
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju (Cop28) decembra lani so se države dogovorile o odmiku od uporabe fosilnih goriv, kar je bilo na eni strani označeno za zgodovinski dosežek in začetek konca fosilne ere (zaradi prve omembe fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih pogajanj), na drugi strani pa za poraz podnebnih pogajanj (ker ni bila omenjena popolna odprava fosilnih goriv). Ne glede na različne poglede o uspešnosti Cop28 zdaj države, tudi Slovenijo, čaka uresničevanje dogovorjenih zavez.
Sončna energija bi lahko prehitela ostale obnovljive vire
Čeprav se države, ki trenutno večinsko pokrivajo svoje potrebe po električni energiji s pomočjo obnovljivih virov, močno zanašajo na hidro in vetrno energijo, strokovnjaki pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti trend obrnil v prid sončne energije. Solarna tehnologija je namreč zelo napredovala in stroški povezani z njo drastično upadajo.
To kažejo tudi podatki, da je lani sončna energija predstavljala 73 odstotkov vse rasti pri obnovljivih virih, medtem ko ji je sledila vetrna energija s 24 odstotki. Sicer sončna energija trenutno predstavlja 37 odstotkov celotne svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije.
Študija, ki sta jo lani opravili Univerza v Exeterju in University College London, napoveduje, da bo sončna energija dosegla točko preloma in postala glavni svetovni vir energije do leta 2050.
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
TRAJNOST1 mesec nazaj
Kako v enem letu zmanjšati stroške in povečati dodano vrednost na zaposlenega?
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik
-
Dizajn1 mesec nazaj
Nagrada Red Dot za Geberit AquaClean Alba
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
Nov predlog zakona ministrstva za naravne vire in prostor: pitna voda za vse
-
Arhitektura2 tedna nazaj
Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji