GOSPODARSTVO
Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje
Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.
Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.

Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.
Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.
Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.
Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.
Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.
Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

GOSPODARSTVO
Biotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
Ajdovščina pospešuje priprave na enega največjih razvojnih projektov v Sloveniji. Znanstveno-tehnološko središče Biotehnopolis Ajdovščina, katerega prva faza je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, predstavlja osrednjo razvojno naložbo občine na področju gospodarstva, raziskav in visokih tehnologij.
Projektna dokumentacija v zaključni fazi
Ureditev kompleksa Biotehnopolis je največja razvojna investicija Občine Ajdovščina. Na območju prihodnjega središča sta bila že prodana dva sklopa zemljišč, občina pa za jesen načrtuje novo prodajo. Zanimanje izkazujejo tako domača kot tuja podjetja, ki delujejo na področju biotehnoloških raziskav.
Po besedah ajdovskega župana Tadeja Beočanina je trenutno v pripravi projektna dokumentacija za komunalno infrastrukturo. Gradbeno dovoljenje pričakujejo še letos, kar bi omogočilo, da bi občina skupaj z zasebnimi investitorji prve gradbene aktivnosti začela že proti koncu leta.
Prvi investitorji že izbrani
Prvi dve zemljišči s skupno površino 6,2 hektara sta bili prodani decembra lani. Univerza v Novi Gorici je kupila 4,2 hektara veliko parcelo, na kateri načrtuje gradnjo prostorov za devet laboratorijev in raziskovalnih centrov. Preostali približno dva hektara zemljišča je pridobilo podjetje GaletaBio.
Gradnja komunalne infrastrukture naj bi stekla konec letošnjega oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta. Najobsežnejša gradbena dela na območju Biotehnopolisa so predvidena v letih 2027 in 2028.

Središče za razvoj biotehnologije in naprednih tehnologij
Biotehnopolis Ajdovščina predstavlja enega najpomembnejših razvojnih projektov občine v prihodnjih letih, pomembno vlogo pa naj bi imel tudi pri razvoju biotehnološkega sektorja in širše regije.
Kompleks bo zgrajen na približno 18 hektarjev velikem območju severno od ajdovskega letališča. Na eni lokaciji bodo združena visokotehnološka podjetja, raziskovalno-razvojne ustanove in izobraževalne institucije. Namen projekta je okrepiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter pospešiti prenos znanja v razvoj novih tehnologij.
Predvidene dejavnosti bodo zajemale področja biotehnologije, letalstva, informacijskih tehnologij in zelenih tehnologij.
Naložba v vrednosti 200 milijonov evrov
Vrednost prve faze projekta je ocenjena na približno 200 milijonov evrov. Okoli 30 milijonov evrov bo zagotovljenih iz javnih virov, preostanek pa bodo prispevali zasebni vlagatelji.
Občina Ajdovščina načrtuje približno 10 milijonov evrov lastnih vlaganj. Poleg komunalne infrastrukture bo financirala tudi osrednje javne vsebine prihodnjega kompleksa, med katerimi so predvideni letalski muzej, center znanosti s konferenčnim centrom ter parkovne in rekreacijske površine.
GOSPODARSTVO
Zambija – trg priložnosti za slovenska podjetja na področju energetike, infrastrukture in trajnostnega razvoja
V času globalnih gospodarskih sprememb postajajo afriški trgi vse pomembnejši cilj podjetij, ki želijo širiti svoje poslovanje izven evropskih meja. Med državami z velikim razvojnim potencialom izstopa tudi Zambija, ki z vlaganji v infrastrukturo, energetiko in trajnostni razvoj ustvarja številne poslovne priložnosti za mednarodne partnerje.
Zaradi svoje geografske lege predstavlja pomembno gospodarsko središče južne Afrike in hkrati izhodišče za poslovanje na širšem regionalnem trgu. Stabilno poslovno okolje ter razvojni projekti na področju energetike, gradbeništva in javne infrastrukture odpirajo možnosti sodelovanja tudi slovenskim podjetjem.

Priložnosti tam, kjer ima Slovenija največ znanja
Slovenska podjetja sodijo med prepoznane ponudnike kakovostnih tehnoloških rešitev, opreme in inženirskih storitev. Prav ta področja sodijo med razvojne prioritete Zambije.
Velik potencial predstavljajo predvsem:
- sončne elektrarne in hranilniki energije
- energetsko učinkovite tehnologije
- sistemi za oskrbo z vodo in čiščenje odpadnih voda
- komunalna infrastruktura
- gradbeni materiali in sodobni gradbeni sistemi
- arhitektura in projektiranje
- inženiring ter tehnično svetovanje
- oprema za industrijo in proizvodnjo
- trajnostna gradnja in zelene tehnologije

Na številnih od teh področij imajo slovenska podjetja bogate izkušnje, inovativne rešitve in mednarodne reference, kar predstavlja dobro osnovo za uspešen nastop na zambijskem trgu.
Poslovno sodelovanje temelji na zaupanju
Pri vstopu na nov trg je poleg kakovostnega izdelka pomembno tudi razumevanje lokalnega poslovnega okolja, zakonodaje in poslovnih običajev. Prav zato imajo pomembno vlogo organizacije, ki povezujejo podjetja in pomagajo pri vzpostavljanju poslovnih stikov.
Slovenski poslovni klub Zambija podjetjem pomaga pri iskanju lokalnih partnerjev, organizaciji poslovnih srečanj, povezovanju z institucijami ter prepoznavanju konkretnih poslovnih priložnosti. S svojim delovanjem zmanjšuje začetna tveganja in podjetjem omogoča lažji vstop na trg.

Mednarodno sodelovanje ustvarja nove priložnosti
Uspešna internacionalizacija ne pomeni le izvoza izdelkov, temveč tudi dolgoročno sodelovanje, izmenjavo znanja in razvoj skupnih projektov.
Prav na področjih obnovljivih virov energije, trajnostne gradnje, komunalne infrastrukture, upravljanja z vodami in industrijskih rešitev obstajajo številne možnosti za sodelovanje med slovenskimi in zambijskimi podjetji.
S povezovanjem gospodarstev nastajajo nove razvojne priložnosti, ki prispevajo h gospodarski rasti obeh držav ter krepijo položaj slovenskih podjetij na hitro rastočih afriških trgih.

Priložnost za prihodnost
Afrika postaja ena najhitreje razvijajočih se gospodarskih regij na svetu, Zambija pa zaradi svoje stabilnosti in razvojnih načrtov predstavlja zanimivo destinacijo za podjetja, ki razmišljajo dolgoročno.
Slovenski poslovni klub Zambija ostaja pomemben partner slovenskim podjetjem pri iskanju novih poslovnih priložnosti, povezovanju z lokalnimi deležniki in razvoju trajnostnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Zambijo.
Vabilo k udeležbi v Gospodarsko delegacijo v Zambijo: oktober-november 2026
Slovenski poslovni klub v Zambiji vabi slovenska podjetja k izkazu interesa za udeležbo v gospodarski delegaciji v Republiko Zambijo, ki je predvidena v oktobru oziroma novembru 2026. Delegacijo skupaj organizirata Slovenski poslovni klub v Zambiji in SPIRIT Slovenija z namenom slovenskim podjetjem omogočiti neposreden dostop do poslovnih priložnosti na zambijskem trgu ter vzpostavitev kakovostnih poslovnih povezav z lokalnimi podjetji in institucijami.


Izkoristite vavčer podjetniškega sklada (SPS)
Mikro, mala in srednje velika podjetja lahko za udeležbo v gospodarski delegaciji koristijo vavčer podjetniškega sklada za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino, s katerim je mogoče pridobiti povračilo dela upravičenih stroškov udeležbe v skladu z veljavnim javnim pozivom.
Slovenski poslovni klub v Zambiji podjetjem po potrebi nudi informacije glede možnosti koriščenja vavčerja ter svetuje pri pripravi na delegacijo.
Kontakt
Slovenski poslovni klub Zambija
Stand J8
Bata Boulevard Agricultural Showgrounds
Lusaka ZM, 10101, Zambia
info@slo-zambia.com
+ 386 889 294 (Damjan Zonta)
www.slo-zambia.com
GOSPODARSTVO
Kam je šlo 58 milijonov evrov evropskih sredstev za turizem?
Do izteka roka za dokončanje turističnih projektov, ki so bili izbrani na 58 milijonov evrov vrednem razpisu, je le še malo časa. Nekateri največji prejemniki evropskih sredstev so naložbe že zaključili, zato smo preverili, kako so porabili denar in kaj je z njim že nastalo.
Ministrstvo za gospodarstvo je leta 2022 objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti slovenskega turizma (NOO nastanitvene zmogljivosti). Na njem je bilo odobrenih 60 projektov, na drugem sorodnem razpisu pa še osem. Nekateri prijavitelji so pozneje odstopili od pogodb o dodelitvi sredstev.
Skupno je bilo na obeh razpisih na voljo 58 milijonov evrov, od tega 18 milijonov evrov za celovite prenove oziroma rekonstrukcije in 40 milijonov evrov za gradnjo novih nastanitvenih objektov. Sredstva je zagotovila Evropska unija v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Rok za zaključek vseh projektov je 30. junij 2026, zato se čas za izvedbo hitro izteka. Več največjih investicij je že končanih. Pri treh prijaviteljih, ki so prejeli tudi najvišjo možno subvencijo v višini 1,8 milijona evrov, smo preverili, katere projekte so uresničili.
Terme Snovik z največjo investicijo med podprtimi projekti
Najobsežnejšo naložbo, vredno 13,1 milijona evrov, so izvedle Terme Snovik. V okviru projekta so zgradile štirizvezdični NaturHotel Snovik Superior, ki je prve goste sprejel 2. junija.
Izgradnja hotela je bila del širšega investicijskega projekta, ki je poleg nove nastanitvene zmogljivosti zajemal še kongresni in wellness center, novo komunikacijsko pot z opornimi zidovi in nadstrešnico ter garažno hišo z dodatnimi parkirnimi mesti.
Hotel ima 72 sob, razporejenih v štirih nadstropjih, vse s terasami in pogledom na okoliško naravo. Skupaj lahko sprejme do 199 gostov, odvisno od razporeditve dodatnih ležišč. Gostom so na voljo dve restavraciji, kavarna z lobby barom, vinski kotiček, trgovina, otroška igralnica ter skupna recepcija za hotel in apartmajsko naselje.

Nov kongresni center s kapaciteto do 350 udeležencev termam omogoča vstop na trg trajnostnega kongresnega turizma, razširjeni wellness in nove bazenske površine pa dopolnjujejo ponudbo zdraviliškega turizma.
V Termah Snovik poudarjajo, da je bila investicija logična razvojna nadgradnja njihove več kot tridesetletne zgodbe. Po njihovih besedah niso sledili le tehnični posodobitvi, temveč predvsem potrebam sodobnih gostov in dolgoročni razvojni viziji. Evropska subvencija je pomembno spodbudila izvedbo projekta, pomemben dejavnik pa je bilo tudi vse večje povpraševanje po hotelskih nastanitvah.
Pričakujejo, da bo nova infrastruktura podaljšala turistično sezono, povečala prihodke in povprečno dolžino bivanja gostov ter okrepila njihovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Poleg wellness in zdraviliškega turizma želijo okrepiti tudi segment trajnostnega kongresnega turizma.
V Termah Banovci stavijo na višjo kakovost nastanitve
Med večjimi zaključenimi projekti je tudi naložba Term Banovci, kjer so konec marca odprli novi štirizvezdični butični hotel Narcisa. Celotna investicija je bila vredna približno 6,5 milijona evrov.
S prizidavo so hotelske zmogljivosti povečali s 24 na 31 nastanitvenih enot, hotel pa je napredoval iz kategorije treh v kategorijo štirih zvezdic.
Nova ponudba vključuje wellness in termalna doživetja, sprostitvene programe ter prostore za manjše poslovne in konferenčne dogodke. Del investicije je bil namenjen tudi digitalizaciji poslovnih procesov in dodatnemu usposabljanju zaposlenih.

Izvršni direktor Term Banovci Tihomir Babič je ob odprtju poudaril, da hotel predstavlja pomemben razvojni korak za terme in krepitev njihove konkurenčnosti v regiji. Direktorica Eva Karba pa je projekt označila za eno najpomembnejših turističnih naložb v Pomurju v zadnjih letih ter pomemben strateški mejnik za razvoj družbe.
Hotel Sončno polje prinaša nov koncept turistične ponudbe v Prekmurju
Sredi junija je vrata odprl tudi Hotel Sončno polje v Tešanovcih. Projekt je nastal v sodelovanju s podjetjem Lumar. Ob prijavi na razpis je nosil ime Zlato polje, pozneje pa so se investitorji odločili za novo ime, ki po njihovem mnenju bolje odraža identiteto blagovne znamke.
Celotna investicija je znašala približno 6,5 milijona evrov brez DDV. Hotel stoji na mestu nekdanje domačije, kjer je do leta 1945 delovala največja gostilna v kraju in okolici.
Objekt ponuja 19 nastanitvenih enot s skupno 65 ležišči, restavracijo, wellness s savnami, zunanji bazen, fitnes ter večnamenske konferenčne prostore za poslovna srečanja, seminarje in dogodke z do 80 udeleženci.
Po besedah vlagateljev projekt predstavlja pomembno pridobitev za lokalno skupnost in razvoj regionalnega turizma. Poleg novih delovnih mest bo hotel sodeloval tudi s številnimi lokalnimi ponudniki, s čimer bo prispeval k razvoju širšega gospodarstva.

Eden od vlagateljev Franc Cipot poudarja, da je bila odločitev za investicijo predvsem razvojna. Čeprav je Prekmurje močno povezano s termalnim turizmom, so želeli ustvariti hotel, ki temelji na sodobni arhitekturi, lokalni identiteti, trajnostni gradnji ter osebnem pristopu do gosta. Evropska sredstva so po njegovih besedah pomembno prispevala k izvedbi projekta v načrtovanem obsegu in kakovosti.
Vlagatelji pričakujejo, da bo hotel privabljal domače in tuje goste, ki bodo v regiji ostajali dlje ter koristili storitve lokalnih ponudnikov. Velik potencial vidijo tudi v razvoju poslovnega turizma, ki ga bodo podprli novi konferenčni prostori.
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPrimer Dobrunje odprl vprašanja tudi na drugih gradbiščih, med njimi na Vilharii
-
BIVANJE2 meseca nazajKo objekt dobro tesni, se pokaže težava, ki je stranka pogosto ne zna poimenovati
-
Slovenija2 meseca nazajI-Vent in Lunos nista isto podjetje
-
GRADNJA2 meseca nazajNova železniška postaja v Ljubljani dobiva končno podobo
-
GRADNJA2 meseca nazajSodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja
-
Slovenija2 meseca nazajPrenovljen podvoz na Dunajski cesti znova poplavljen: kako dogajanje pojasnjujejo na MOL?
-
GRADNJA2 meseca nazajTudi Celje korak bliže novemu potniškemu centru
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajKam je šlo 58 milijonov evrov evropskih sredstev za turizem?

