Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za naslednjih deset let za ta namen predvideva do 100 milijonov evrov letno. Denar bo tako prišel iz državnega proračuna.

Sistemski vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj bo po načrtih opredeljen od leta 2025, in sicer v državnem proračunu. “Danes že pripravljamo proračuna za leti 2025 in 2026, sredstva za ta namen so že predvidena,” je v izjavi za javnost dejal premier Robert Golob.

Obravnavo izhodišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj sta premier Golob in minister za solidarno prihodnost, pristojen za stanovanjsko politiko, Simon Maljevac napovedala že v sredo. Iz stranke Levica pa so že sporočili, da je vlada v Posavju potrdila koncept novega zakona, s katerim bo država v naslednjih desetih letih za izgradnjo prepotrebnih javnih najemnih stanovanj zagotovila milijardo evrov.

Maljevac je v izjavi za medije pojasnil, da bo zakon med drugim opredelil, kdo so tisti, ki bodo lahko gradili javna najemna stanovanja – od zadrug, neprofitnih stanovanjskih organizacij do lokalnih skladov in republiškega stanovanjskega sklada.

“S tem smo postavili temelj nove stanovanjske politike in naš cilj je, da v teh desetih letih zgradimo 20.000 stanovanj, ki smo jih tudi obljubili,” je dejal Maljevac.

Mesec: Denarja bo dovolj

Denarja bo dovolj, da ta cilj tudi uresničijo, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Dogovor z ministrstvom za finance in predsednikom vlade, ki ga je danes potrdila vlada, je, da je ta milijarda evrov za stanovanja brezpogojna, je poudaril. To milijardo bo vlada po ministrovih besedah zagotovila iz proračuna, če ne bo drugega vira.

Kot je poudaril Mesec, sta od nastopa trenutne vlade in do današnjega dne minili dve leti trdega dela in pogajanj. Z danes potrjenimi izhodišči so postavili temeljni kamen za prenos avstrijskega modela stanovanjske gradnje v Slovenijo.

Ljubosumni pogled čez severno mejo

“Dolgo smo čez severno mejo gledali z ljubosumjem, se čudili, kako so lahko stanovanja v Gradcu skoraj pol cenejša kot stanovanja v Ljubljani. Odgovor je vedno bil, ker imajo tam že 100 let postavljeno stanovanjsko politiko,” je poudaril Mesec in dodal, da so tako stanovanjsko politiko z današnjim dnem začeli postavljati tudi v Sloveniji.

Pravica do primernega stanovanja je v Sloveniji vpisana v ustavo in zapisano je tudi, da to pravico zagotavlja država, je dejala koordinatorka Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko ter opozorila, da se v 30 letih na tem področju ni zgodilo prav nič.

Kot je poudarila, so zelo veseli in ponosni, da so v prvi vladi, ki je “vzela stvari resno”. “Smo na prelomnem trenutku in tudi naprej se bo na tem delalo. Prepričana sem, da bodo naši cilji uresničeni,” je povedala Asta Vrečko.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš. Pet rešitev je iz kategorije eno- in dvostanovanjskih stavb, tri so za dvojčke, štiri pa za vrstne hiše.

Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Natečajna komisija je med njimi izbrala 12 rešitev, so danes sporočili z ministrstva. “Za razpis natečaja smo se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obnove in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše.”

“Z natečajno zasnovo smo želeli vplivati tudi na izbiro arhitekturnih tipologij, s čimer se bo ob boljšem vključevanju zgrajenih stavb v lokalno okolje izboljšala tudi trajnostna raba prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporabne bivalne površine smo naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanjskih objektov,” so zapisali.

Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.

V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko hišo, dvostanovanjsko hišo, dvojček in vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.

Kot so napovedali februarja ob objavi natečaja, bodo na podlagi odločitve razpisne komisije začeli izvajati javna naročila, v vmesnem času pa bodo za gradnjo nadomestitvenih objektov po potrebi razvijali nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij bodo upoštevali načela trajnostnega upravljanja prostora.

Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo sicer na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja, je napovedal premier Robert Golob. Gre za 500 primerov letno, pomembneje je zamenjati stare naprave v 430.000 gospodinjstvih, ki se ogrevajo na ta način, je dodal. Iz njegovega kabineta so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika.

Kot je ob začetku redne seje državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) dejal premier Robert Golob, se letno pri novogradnjah vgradi 500 naprav za ogrevanje na lesno biomaso, zato naj to ne bi bila težava v smislu kakovosti zraka. Največja težava je po njegovih besedah 430.000 obstoječih naprav za ogrevanje na ta vir, kjer da se večinoma uporablja stare peči.

“Čist zrak bomo reševali skozi zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav,” je dejal premier in poudaril, da bo ta vlada v mandatu za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to namenjalo doslej. Dejal je, da nimajo namena posegati v pravice kogar koli, še najmanj lastnikov gozdov, kot naj bi se prikazovalo.

Golobov kabinet: Predlog se obstoječih kurilnih naprav ne dotika

Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili.

Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, verjame Golob. Po njegovih besedah se moramo vsi skupaj potruditi, da so naprave, ki jih imamo za izkoriščanje lesne biomase, čiste, napredne, moderne in ne ogrožajo našega zdravja, so predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.

Očitki o ‘prisilni solarizaciji’

Žakelj je v vprašanju vladi očital, da z zakonskim predlogom – ki bi med drugim prepovedal vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ter na trdna in tekoča goriva pri novogradnjah in prenovah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje – ljudem jemlje možnost svobodne izbire in državo vodi v “pospešeno prisilno solarizacijo”.

Poslanec NSi je opozoril tudi na potrebo po nadzoru nad snovmi, ki se kurijo v pečeh, ter na neregistrirane kurilne naprave, ki da jih je še 150.000, in menil, da je subvencij za zamenjavo naprav premalo, saj da jih je na voljo za zamenjavo 5000, neustreznih pa je po ocenah med 80.000 in 120.000.

Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina

Ob napovedanih omejitvah rabe zemeljskega plina za ogrevanje – predlagana je omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja ter podaljševanja obstoječih koncesij, občine bodo morale po predlogu poleg tega v okviru lokalnih energetskih konceptov pripraviti načrte za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja – je Žakelj dejal, da pri ogrevanju na plin “ni nobenega onesnaženja” in da je plin “trenutno bistveno cenejši kot drugi energenti”.

Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina, je napovedal premier. Kot je pojasnil, sta glavna razloga za to zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, do katere je po njegovih besedah prišlo samo zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije.

Zavrnili predlog poslanske skupine NSi

DZ je v začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. Kot je dejal vodja poslanske skupne Janez Cigler Kralj, bodo določbe, ki naj bi omejile rabo zemeljskega plina in lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja, močno posegle v življenje ljudi ter vplivale na poslovanje energetskih družb, delovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva, predvsem pa na finančni položaj gospodinjstev.

Poudaril je, da bi morali ljudem omogočiti, da se ogrevajo na način, kot ga sami izberejo. Zavrnil je očitke, da so proti zelenemu prehodu, in poudaril, da je lesna biomasa obnovljiv vir energije in da bi morali spodbujati zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Menil je tudi, da je v Sloveniji dobra infrastruktura za zemeljski plin in da bi jo morali ohraniti, spremembe, denimo nadomeščanje tega plina z obnovljivimi plini, pa uvesti postopno.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog zakona vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. Zaradi nezadostnega deleža slednjih v skupni rabi energije Slovenija plačuje drugih državam, lani Hrvaški 11 milijonov evrov, je spomnil. Po njegovih besedah je treba pospešiti investicije v nadgradnjo distribucijskega elektroomrežja, da se bodo lahko ti viri priklopili na omrežje.

Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica) sta NSi očitali, da zavaja ljudi in vodi kampanjo proti zelenemu prehodu.