GOSPODARSTVO
Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso
Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja, je napovedal premier Robert Golob. Gre za 500 primerov letno, pomembneje je zamenjati stare naprave v 430.000 gospodinjstvih, ki se ogrevajo na ta način, je dodal. Iz njegovega kabineta so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika.
Kot je ob začetku redne seje državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) dejal premier Robert Golob, se letno pri novogradnjah vgradi 500 naprav za ogrevanje na lesno biomaso, zato naj to ne bi bila težava v smislu kakovosti zraka. Največja težava je po njegovih besedah 430.000 obstoječih naprav za ogrevanje na ta vir, kjer da se večinoma uporablja stare peči.

“Čist zrak bomo reševali skozi zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav,” je dejal premier in poudaril, da bo ta vlada v mandatu za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to namenjalo doslej. Dejal je, da nimajo namena posegati v pravice kogar koli, še najmanj lastnikov gozdov, kot naj bi se prikazovalo.
Golobov kabinet: Predlog se obstoječih kurilnih naprav ne dotika
Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili.
Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, verjame Golob. Po njegovih besedah se moramo vsi skupaj potruditi, da so naprave, ki jih imamo za izkoriščanje lesne biomase, čiste, napredne, moderne in ne ogrožajo našega zdravja, so predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.
Očitki o ‘prisilni solarizaciji’
Žakelj je v vprašanju vladi očital, da z zakonskim predlogom – ki bi med drugim prepovedal vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ter na trdna in tekoča goriva pri novogradnjah in prenovah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje – ljudem jemlje možnost svobodne izbire in državo vodi v “pospešeno prisilno solarizacijo”.
Poslanec NSi je opozoril tudi na potrebo po nadzoru nad snovmi, ki se kurijo v pečeh, ter na neregistrirane kurilne naprave, ki da jih je še 150.000, in menil, da je subvencij za zamenjavo naprav premalo, saj da jih je na voljo za zamenjavo 5000, neustreznih pa je po ocenah med 80.000 in 120.000.

Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina
Ob napovedanih omejitvah rabe zemeljskega plina za ogrevanje – predlagana je omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja ter podaljševanja obstoječih koncesij, občine bodo morale po predlogu poleg tega v okviru lokalnih energetskih konceptov pripraviti načrte za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja – je Žakelj dejal, da pri ogrevanju na plin “ni nobenega onesnaženja” in da je plin “trenutno bistveno cenejši kot drugi energenti”.
Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina, je napovedal premier. Kot je pojasnil, sta glavna razloga za to zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, do katere je po njegovih besedah prišlo samo zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije.
Zavrnili predlog poslanske skupine NSi
DZ je v začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. Kot je dejal vodja poslanske skupne Janez Cigler Kralj, bodo določbe, ki naj bi omejile rabo zemeljskega plina in lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja, močno posegle v življenje ljudi ter vplivale na poslovanje energetskih družb, delovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva, predvsem pa na finančni položaj gospodinjstev.

Poudaril je, da bi morali ljudem omogočiti, da se ogrevajo na način, kot ga sami izberejo. Zavrnil je očitke, da so proti zelenemu prehodu, in poudaril, da je lesna biomasa obnovljiv vir energije in da bi morali spodbujati zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Menil je tudi, da je v Sloveniji dobra infrastruktura za zemeljski plin in da bi jo morali ohraniti, spremembe, denimo nadomeščanje tega plina z obnovljivimi plini, pa uvesti postopno.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog zakona vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. Zaradi nezadostnega deleža slednjih v skupni rabi energije Slovenija plačuje drugih državam, lani Hrvaški 11 milijonov evrov, je spomnil. Po njegovih besedah je treba pospešiti investicije v nadgradnjo distribucijskega elektroomrežja, da se bodo lahko ti viri priklopili na omrežje.
Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica) sta NSi očitali, da zavaja ljudi in vodi kampanjo proti zelenemu prehodu.
GOSPODARSTVO
Novo državno podjetje Slovenske vode bo prevzelo upravljanje vodotokov
Urejanje slovenskih vodotokov bo po novem potekalo pod okriljem državnega podjetja Slovenske vode, ki bo organizirano po vzoru družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Ta približno petino vseh del opravi v lastni režiji, preostala pa izvaja prek zunanjih strokovnih podizvajalcev. Podjetjem, ki trenutno upravljajo vodotoke, se koncesije iztečejo prihodnje leto, zato bo novi model pomenil pomembno spremembo v sistemu upravljanja voda.
Sistem upravljanja voda pred prenovo
Po uničujočih poplavah pred dvema letoma so se okrepile pobude za sistemske spremembe na področju upravljanja voda. Ena od njih, ki je izšla tudi iz vrst koalicijske Levice, je bila ideja o ustanovitvi novega podjetja, poimenovanega »novi Puh«, namenjenega učinkovitejšemu urejanju vodotokov in hudourniških območij. Kljub prizadevanjem posameznih deležnikov se številna hudourniška območja še vedno urejajo neučinkovito, pogosto zgolj reaktivno in brez dolgoročnega načrta.

Vlada je zato pred kratkim sprejela pobudo za spremembo načina delovanja gospodarskih javnih služb na področju voda in vodne infrastrukture. Ugotovila je, da obstoječa institucionalna ureditev ni več primerna za izvajanje zahtevnih nalog, povezanih s popoplavno sanacijo, investicijami ter rednim vzdrževanjem vodne infrastrukture.
Ustanovitev novega podjetja Slovenske vode
Nalogo priprave institucionalnega preoblikovanja sistema urejanja voda je vlada zaupala Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki nadzoruje upravljanje voda po vsej državi. Ministrstvo mora Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) posredovati pobudo za dopolnitev letnega načrta upravljanja naložb za leto 2025, tako da bo SDH pripravil tako imenovano izkaznico podjetja Slovenske vode, d. o. o. V njej bodo določene pripravljalne aktivnosti za ustanovitev novega državnega podjetja, ki bo prevzelo naloge dosedanjih koncesionarjev.
Po pojasnilih SDH je bil letni načrt upravljanja naložb že dopolnjen in posredovan vladi v potrditev. Novi model naj bi omogočil bolj usklajeno in pregledno izvajanje ukrepov, zmanjšanje razdrobljenosti odgovornosti ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev.

Korak k stabilnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju voda
Vlada ocenjuje, da predlagane spremembe pomenijo ključni korak k celovitemu, stabilnemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov. Obsežna sanacija po katastrofalnih poplavah avgusta 2023, hkratno izvajanje rednih nalog gospodarske javne službe, številne investicije in odpravljanje večdesetletnih zaostankov v sistemskem in operativnem delu so namreč razkrili pomanjkljivosti sedanjega sistema.
Zaradi močno povečanega obsega vlaganj v urejanje vodotokov je postalo jasno, da obstoječi model z razpršenimi koncesionarji ne zadošča več. Ustanovitev podjetja Slovenske vode tako pomeni prehod k enotnemu, strokovno podprtemu in dolgoročno vzdržnemu upravljanju vodne infrastrukture, kar bo ključno za varnejše in bolj odporne rešitve na tem področju.
Energetska učinkovitost
Črpalna hidroelektrarna Kozjak: z dodatnimi študijami nad dvome krajanov
Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.
Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.
Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«
Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav
Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Žičnica namesto tovornjakov
Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.
Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.
Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.
Pravno in strokovno usklajevanje
»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«
Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«
Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica
V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.
Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.
Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.
GOSPODARSTVO
Stroški gradnje v Sloveniji še naprej rastejo
Gradbene storitve so bile v drugem četrtletju letos v povprečju dražje za 1,4 odstotka kot v prvem, medletno pa je rast dosegla 3,7 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada. Trend zviševanja cen se tako nadaljuje – po 4,5-odstotni rasti v lanskem letu je bila medletna rast v prvem polletju letos 3,2-odstotna.

Gradnja stavb z najizrazitejšim četrtletnim skokom
V primerjavi s prvim četrtletjem so se cene najbolj zvišale pri gradnji stavb, in sicer za 2,3 odstotka. Pri gradnji inženirskih objektov so zabeležile 0,5-odstotno rast. Medtem ko so pri gradnji cest in železnic cene ostale skoraj nespremenjene, so se pri gradnji drugih inženirskih objektov zvišale za 2 odstotka.
Specializirana dela: zaključna gradbena dela v ospredju
Specializirana gradbena dela so se v drugem četrtletju podražila za 1,2 odstotka. Najopaznejšo rast so dosegla zaključna gradbena dela, in sicer za 2,5 odstotka. Rahlo znižanje cen so beležila zgolj dela iz skupine krovstvo in druga specializirana gradbena dela, kjer so se stroški znižali za 0,1 odstotka.
Medletni premiki: največji porast pri pripravljalnih delih
V primerjavi z enakim obdobjem lani so se storitve najbolj podražile pri specializiranih gradbenih delih (za 4,6 odstotka), najmanj pa pri gradnji inženirskih objektov (za 1,7 odstotka).
Znotraj te skupine so cene gradnje drugih inženirskih objektov narasle za 5,3 odstotka, gradnje oskrbne infrastrukture za 3,2 odstotka, medtem ko je bila rast pri gradnji cest in železnic skromnejša, 0,8-odstotna.

Storitve, povezane z gradnjo stavb, so se medletno v drugem četrtletju zvišale za 3,6 odstotka. Najbolj izrazito rast so beležila pripravljalna dela na gradbišču, kjer so se cene dvignile za 7,7 odstotka. Najbolj stabilne so ostale cene v skupini krovstvo in druga specializirana gradbena dela, kjer je rast znašala 0,9 odstotka.
Polletni pregled: enakomerna rast v vseh skupinah
V prvem polletju so se cene storitev pri gradnji stavb zvišale za 2,6 odstotka, pri gradnji inženirskih objektov za 1,3 odstotka – največ, za 5,3 odstotka, pri gradnji drugih inženirskih objektov. Pri specializiranih gradbenih delih pa je bila rast 4,2-odstotna.
Tudi v tem pregledu so bila v ospredju pripravljalna dela na gradbišču, ki so se podražila za 7,3 odstotka.
-
URBANIZEM2 meseca nazajLjubljana spreminja prostorski načrt: nova lokacija remize, več parkov in širitev obvoznice
-
DOGODKI2 meseca nazajDelavnice v Mariboru: GBC Slovenija spodbuja trajnostno gradnjo med mladimi
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajMednarodno priznanje za sodobno interpretacijo vodnjaka v Stari Fužini
-
BIVANJE1 mesec nazajNajvečja prostorska širitev Ljubljane doslej: odpira se središče Stanežice
-
GRADNJA2 meseca nazajV Ljubljani bo stekla gradnja 53 stanovanj za mlade
-
Arhitektura3 tedni nazajNagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak – dialog med tradicijo in sodobnostjo
-
Arhitektura1 mesec nazajPiranski dnevi arhitekture 2025: Je arhitektura nevtralna?
-
TRAJNOSTNA GRADNJA4 tedni nazajPod Šmarno goro nastaja nadstandardno naselje montažnih lesenih hiš

