Obeležujemo dan ekološkega dolga za Slovenijo, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Dan je letos nastopil 17 dni prej kot lani. To jasno kaže na alarmantno prekomerno rabo virov in ekosistemskih storitev, opozarja Inštitut za zdravje in okolje.

V času, ko geopolitični izzivi in trgovinske vojne vse bolj oblikujejo svetovno dogajanje, se v Sloveniji odvija tiha, a nič manj skrb vzbujajoča kriza – čezmerna raba naravnih virov, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. “Skrb vzbujajoče je, da bomo letos dan ekološkega dolga dosegli že pred koncem prve tretjine leta, kar jasno kaže na alarmantno čezmerno rabo virov in ekosistemskih storitev,” so posvarili.

Direktor inštituta Tomaž Gorenc je poudaril, da čezmerna raba naravnih virov ne ogroža zgolj stabilnosti naših ekosistemov, temveč ima znatne posledice tudi na dolgoročno prehransko varnost, zdravje ljudi in odpornost družbe kot celote. “To ni le ekološki problem, temveč pomembno vprašanje naše kakovosti življenja v prihodnosti,” je še poudaril.

V okoljski organizaciji Umanotera ob današnjem dnevu ekološkega dolga opozarjajo na pomanjkanje ustrezne družbene odzivnosti. “V času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke, in ne, kako bomo reševali čedalje bolj zaostreno podnebno problematiko ter z njo povezane številne druge družbene krize. Naraščajoče neenakosti po svetu ne povzročajo samo nestabilnosti in posredno konfliktov, ampak so tudi zelo problematične z okoljskega vidika. Bogate države, bogati posamezniki in največje korporacije blokirajo napredne politike ter imajo nesorazmerno večji negativen vpliv na naravo in podnebje,” so bili kritični.

>> KAKŠEN JE TVOJ EKOLOŠKI ODTIS? <<

preveri tukaj

Kako reševati problematiko?

Za učinkovito reševanje okoljskih in prehranskih izzivov je po njihovih navedbah nujno združiti sistemske ukrepe in odgovornost posameznikov. “Ključno je podpiranje lokalnih pridelovalcev, spodbujanje kratkih dobavnih verig, zmanjševanje odpadkov in sprejemanje trajnostnih prehranskih odločitev. Dolgoročne rešitve zahtevajo tudi aktivno vključevanje mladih, saj so pomembni akterji pri oblikovanju prihodnosti,” so prepričani.

Tega, kako pomembno je izobraževanje in ozaveščanje mladih pri naslavljanju okoljskih in prehranskih izzivov v prihodnosti, se zavedajo tudi na Inštitutu za zdravje in okolje. V okviru mednarodnega projektnega programa The Food Odyssey nadgrajujejo sistem poklicnega izobraževanja z inovativnimi pristopi, kot so digitalizacija, igrifikacija ter osredotočenost na trajnostne prehranske sisteme.

Ključni rezultat projekta je digitalna soba pobega, zasnovana kot interaktivno orodje za učenje, ki dijakom omogoča raziskovanje povezav med prehrano, okoljem in podnebnimi spremembami. Spletna soba pobega bo javno dostopna, kar bo po njihovi oceni prispevalo k širjenju znanja in večji družbeni odpornosti na področju prehranske varnosti in trajnostnega razvoja.

Da se mladi vedno bolj zavedajo okoljskih izzivov in nujnosti trajnostne prehranske oskrbe, po navedbah inštituta potrjuje tudi projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, ki ga v 2025 izvajata Mladinska zveza Brez izgovora Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine. Projekt si prizadeva opolnomočiti mlade, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju trajnostnih rešitev za kmetijstvo in prehranske sisteme, ki bodo dolgoročno vplivali na prihodnost hrane v Sloveniji.

“Zavod GO! 2025 ne sodeluje s podjetjem Alpacem ne finančno in ne skozi lastno programsko produkcijo,” zagotavlja direktorica zavoda po pozivih okoljevarstvenikov in kulturnikov k prekinitvi sodelovanja s podjetjem, ki upravlja cementarno v Anhovem.

Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek je izjavo objavila po pozivih slovenskih in italijanskih okoljevarstvenikov ter Zasuka in Glose, osrednjih sindikatov v kulturi pri nas, naj prekinejo sodelovanje z družbo Alpacem, nekdanjim Salonitom Anhovo. K pozivom so jih navedli onesnaževanje in neetične prakse tega podjetja, pri čemer so opozorili na zdravstvene in okoljske posledice ter pozvali tudi k odgovornosti do žrtev.

Mija Lorbek je v izjavi poudarila, da navedbe o sodelovanju novogoriškega javnega zavoda in podjetja Alpacem, ne držijo. “Ker smo javni zavod, je mogoče naše denarne tokove tudi javno preveriti,” je še zapisala direktorica zavoda, ki skrbi za Evropsko prestolnico kulture (EPK), katere uradno odprtje bo 8. februarja.

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter njegova italijanska okoljevarstvena partnerja Benkadi in Legambiente Gorizia so na sodelovanje EPK-ja s podjetjem v avstrijsko-italijanski lasti opozorili minuli teden. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bodo organizatorji sodelovanje s podjetjem prekinili. Nato sta v torek k prekinitvi sodelovanja pozvala tudi Zasuk in Glosa Zasuk, ki sta ob tem izpostavila napovedano plesno predstavo v solkanskem kamnolomu, ki je v lasti cementarne.

Na zavodu GO! 2025 trdijo, da se zapis nanaša na umetniški koncept iz prijavne knjige za pridobitev naziva EPK izpred petih let. Takrat so avtorji navedli, da bi radi izvedli plesno predstavo v kamnolomu, predvsem zaradi scensko zanimivega prizorišča. “Vsekakor se bomo na to pomembno tematiko sestali in predebatirali poglobljeno tudi z avtorji, vendar nam zahtevnost priprave umetniškega spektakla in celodnevne otvoritve v naslednjih dneh tega ne omogoča,” še piše v izjavi zavoda. Njegova direktorica Mija Lorbek je prav tako izrazila prepričanje, da je vsem skupna želja, da tako pomembna kulturna umetniška prireditev uspe. Direktorica zavoda se je ob tem zahvalila za razumevanje, da se “poglobljeno posvetijo tej pomembni tematiki in ji namenijo čas“.

“Okolje solkanskega kamnoloma prizorišče plesne predstave Brezmejno telo, enega od osrednjih projektov uradnega programa EPK-ja. Na območju kamnoloma je končana prva faza odstranitve objektov nekdanje Solkanske industrije apna, ki stojijo ob regionalni cesti Solkan–Lokve.”

Večinski lastnik Solkanske industrije apna (SIA) je od leta 2000 podjetje Salonit Anhovo (zdaj torej Alpacem Cement), kamnolom v Solkanu pa skupaj s tistima v Črnotičah in Ilirski Bistrici spada v hčerinsko družbo Alpacem Kamnolomi.

Na Mariborskem Pohorju sta podjetje Lumar in dvakratna olimpijska zmagovalka v sklopu vsakoletnega projekta sadnje dreves posadila 1.000 smrek. Cilj je do leta 2027 posaditi skupno 4.000 dreves na različnih delih Slovenije. »Vsako leto jeseni naredimo korak k temu, da zmanjšamo svoj ogljični odtis,« večletni projekt v sodelovanju s podjetjem Lumar opisuje Janja Garnbret.

Po sadnji na Koroškem in lanskemu projektu za obnovo Krasa, je letošnja sadnja potekala na Mariborskem Pohorju, kjer je Garnbretova sadila smreke s pomočjo zaposlenih v podjetju Lumar, prostovoljcev in učencev dveh lokalnih osnovnih šol. »Vsako leto se jeseni zberemo in posadimo 1.000 dreves. Ne želim se pretvarjati, da s tem rešujemo svet, verjamem pa, da naredimo vsaj korak k temu, da izničim ogljični odtis, ki ga povzročim s svojimi potovanji, ki so neizogibna. Veseli me, da smo tokrat sadili smreko, kajti iz takšnega lesa bo kmalu zgrajena tudi moja Lumarjeva hiša,« poudarja olimpijska zmagovalka iz Tokia in Pariza. Vsakoletno iniciativo vidi kot majhen delček, ki ga lahko sama stori za zmanjšanje vplivov na okolje. 

Ob tem opozarja, da v projektu vidi še dodatno zadovoljstvo: »Vsako leto nas je več! Pridružijo se nam mladi iz lokalnih osnovnih šol in vse več prostovoljcev. Lani na Krasu, letos na Pohorju. V njihovih očeh vidim iskrico in pristno zavedanje pomena skrbi za naravo, na katero smo v Sloveniji še posebej ponosni. Če s takšnimi projekti lahko ponudimo priložnost, da preživijo čas v naravi in obenem naredijo še kaj dobrega in se naučijo ravnanja z drevesi, potem smo svoje delo dobro opravili.« 

Iniciativi so se letos pridružili učenci OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Janka Glazerja Ruše, ki so ob pomoči družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) spoznali tudi pravilen postopek sajenja in skrbi za drevesa. SiDG, podjetje za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, bo skrbel tudi za nadaljnjo rast in vzdrževanje posajenih dreves.

Smreka kot ključen gradbeni element

Sodelovanje z Janjo Garnbret pri vsakoletnem pogozdovanju izvira iz zaveze življenja brez emisij in gradnje Janjine hiše, katere ključen gradbeni material bo masivna lesena konstrukcija iQwood, brez lepil in kemikalij, ki prinaša odlično bivalno klimo in še nižji ogljični odtis objekta. »Smreka je les, ki ima odlične konstrukcijske lastnosti in je lahka za obdelovanje. Zato smo veseli, da smo letos lahko z Janjo na Pohorju posadili smreke,« pravi Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar. »Janja dejansko zelo zasleduje idejo o nižanju ogljičnega odtisa. Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v objektih in ima druge blagodejne učinke. Tak dom si vsekakor zasluži tudi Janja in veseli nas, da ji to lahko ponudimo,« dodaja Lukić. 

Poslanstvo projekta je spodbujati zavedanje o odgovornosti, ki jo imamo do ustreznega ravnanja z okoljem ter prizadevanje da zmanjšujemo svoj ogljični odtis. Do leta 2027 želijo posaditi skupno 4.000 dreves na različnih lokacijah po Sloveniji.