V akciji tradicionalnega čiščenja reke Ljubljanice so potapljači iz vode potegnili za 580 kilogramov odpadkov, med katerimi so bili tudi električni skiroji, radio in osebni računalnik. Sodelovalo je 72 potapljačev, ribičev, gasilcev in prostovoljcev.

Letošnje čiščenje Ljubljanice je bilo že 34. po vrsti in še posebej zahtevno zaradi močnega toka in slabe vidljivosti, so povedali organizatorji.

Sodelujoči, med katerimi so bili potapljači, ribiči, gasilci in drugi prostovoljci, so Ljubljanico in njena nabrežja očistili od Ribiškega doma Barje na Livadi do ljubljanske tržnice.

Zaradi nedavnega dežja ima Ljubljanica močen tok, zato so v akciji tokrat sodelovali le izkušeni potapljači, ki so iz rečne struge potegnili več kot 580 kilogramov odpadkov. Med temi so se poleg drugih smeti znašli tudi različni prometni znaki, kolesa, električni skiroji, radijski sprejemnik in osebni računalnik.

Najdene odpadke so s pomočjo podjetja KPL razstavili na Čevljarskem mostu in s tem mimoidoče opozarjali na pomen odgovornega ravnanja z okoljem.

Predsednik društva Vivera Miro Potočnik je izrazil veselje, da je bila kljub dežju v preteklih dneh in motne Ljubljanice akcija uspešna ter da vsako leto zaznajo manj odpadkov. V lanski akciji so namreč potapljači iz rečne struge potegnili za okoli tono odpadkov.“Hvaležen sem vsem, ki so se udeležili letošnje čistilne akcije in prispevati k čisti strugi reke Ljubljanice,” je dejal Potočnik in se ob tem zahvalil tudi Sparu Slovenija, ki akcijo podpira osmo leto.

Tradicionalno čistilno akcijo je tudi letos spremljal kulturni program. Vključeval je predstavo Povodnega moža in Urške, ki sta se podala v globine Ljubljanice in simbolično pokazala na naš odnos do okolja ter ravnanja z naravo. Po navedbah organizatorjev se je dogodek tudi letos končal s tradicionalnim druženjem pri Ribiškem domu Barje.

Čiščenje Ljubljanice tradicionalno poteka kot sklepna prireditev mesečne akcije Za lepšo Ljubljano med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje.

Obeležujemo dan ekološkega dolga za Slovenijo, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Dan je letos nastopil 17 dni prej kot lani. To jasno kaže na alarmantno prekomerno rabo virov in ekosistemskih storitev, opozarja Inštitut za zdravje in okolje.

V času, ko geopolitični izzivi in trgovinske vojne vse bolj oblikujejo svetovno dogajanje, se v Sloveniji odvija tiha, a nič manj skrb vzbujajoča kriza – čezmerna raba naravnih virov, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. “Skrb vzbujajoče je, da bomo letos dan ekološkega dolga dosegli že pred koncem prve tretjine leta, kar jasno kaže na alarmantno čezmerno rabo virov in ekosistemskih storitev,” so posvarili.

Direktor inštituta Tomaž Gorenc je poudaril, da čezmerna raba naravnih virov ne ogroža zgolj stabilnosti naših ekosistemov, temveč ima znatne posledice tudi na dolgoročno prehransko varnost, zdravje ljudi in odpornost družbe kot celote. “To ni le ekološki problem, temveč pomembno vprašanje naše kakovosti življenja v prihodnosti,” je še poudaril.

V okoljski organizaciji Umanotera ob današnjem dnevu ekološkega dolga opozarjajo na pomanjkanje ustrezne družbene odzivnosti. “V času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke, in ne, kako bomo reševali čedalje bolj zaostreno podnebno problematiko ter z njo povezane številne druge družbene krize. Naraščajoče neenakosti po svetu ne povzročajo samo nestabilnosti in posredno konfliktov, ampak so tudi zelo problematične z okoljskega vidika. Bogate države, bogati posamezniki in največje korporacije blokirajo napredne politike ter imajo nesorazmerno večji negativen vpliv na naravo in podnebje,” so bili kritični.

>> KAKŠEN JE TVOJ EKOLOŠKI ODTIS? <<

preveri tukaj

Kako reševati problematiko?

Za učinkovito reševanje okoljskih in prehranskih izzivov je po njihovih navedbah nujno združiti sistemske ukrepe in odgovornost posameznikov. “Ključno je podpiranje lokalnih pridelovalcev, spodbujanje kratkih dobavnih verig, zmanjševanje odpadkov in sprejemanje trajnostnih prehranskih odločitev. Dolgoročne rešitve zahtevajo tudi aktivno vključevanje mladih, saj so pomembni akterji pri oblikovanju prihodnosti,” so prepričani.

Tega, kako pomembno je izobraževanje in ozaveščanje mladih pri naslavljanju okoljskih in prehranskih izzivov v prihodnosti, se zavedajo tudi na Inštitutu za zdravje in okolje. V okviru mednarodnega projektnega programa The Food Odyssey nadgrajujejo sistem poklicnega izobraževanja z inovativnimi pristopi, kot so digitalizacija, igrifikacija ter osredotočenost na trajnostne prehranske sisteme.

Ključni rezultat projekta je digitalna soba pobega, zasnovana kot interaktivno orodje za učenje, ki dijakom omogoča raziskovanje povezav med prehrano, okoljem in podnebnimi spremembami. Spletna soba pobega bo javno dostopna, kar bo po njihovi oceni prispevalo k širjenju znanja in večji družbeni odpornosti na področju prehranske varnosti in trajnostnega razvoja.

Da se mladi vedno bolj zavedajo okoljskih izzivov in nujnosti trajnostne prehranske oskrbe, po navedbah inštituta potrjuje tudi projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, ki ga v 2025 izvajata Mladinska zveza Brez izgovora Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine. Projekt si prizadeva opolnomočiti mlade, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju trajnostnih rešitev za kmetijstvo in prehranske sisteme, ki bodo dolgoročno vplivali na prihodnost hrane v Sloveniji.

“Zavod GO! 2025 ne sodeluje s podjetjem Alpacem ne finančno in ne skozi lastno programsko produkcijo,” zagotavlja direktorica zavoda po pozivih okoljevarstvenikov in kulturnikov k prekinitvi sodelovanja s podjetjem, ki upravlja cementarno v Anhovem.

Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek je izjavo objavila po pozivih slovenskih in italijanskih okoljevarstvenikov ter Zasuka in Glose, osrednjih sindikatov v kulturi pri nas, naj prekinejo sodelovanje z družbo Alpacem, nekdanjim Salonitom Anhovo. K pozivom so jih navedli onesnaževanje in neetične prakse tega podjetja, pri čemer so opozorili na zdravstvene in okoljske posledice ter pozvali tudi k odgovornosti do žrtev.

Mija Lorbek je v izjavi poudarila, da navedbe o sodelovanju novogoriškega javnega zavoda in podjetja Alpacem, ne držijo. “Ker smo javni zavod, je mogoče naše denarne tokove tudi javno preveriti,” je še zapisala direktorica zavoda, ki skrbi za Evropsko prestolnico kulture (EPK), katere uradno odprtje bo 8. februarja.

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter njegova italijanska okoljevarstvena partnerja Benkadi in Legambiente Gorizia so na sodelovanje EPK-ja s podjetjem v avstrijsko-italijanski lasti opozorili minuli teden. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bodo organizatorji sodelovanje s podjetjem prekinili. Nato sta v torek k prekinitvi sodelovanja pozvala tudi Zasuk in Glosa Zasuk, ki sta ob tem izpostavila napovedano plesno predstavo v solkanskem kamnolomu, ki je v lasti cementarne.

Na zavodu GO! 2025 trdijo, da se zapis nanaša na umetniški koncept iz prijavne knjige za pridobitev naziva EPK izpred petih let. Takrat so avtorji navedli, da bi radi izvedli plesno predstavo v kamnolomu, predvsem zaradi scensko zanimivega prizorišča. “Vsekakor se bomo na to pomembno tematiko sestali in predebatirali poglobljeno tudi z avtorji, vendar nam zahtevnost priprave umetniškega spektakla in celodnevne otvoritve v naslednjih dneh tega ne omogoča,” še piše v izjavi zavoda. Njegova direktorica Mija Lorbek je prav tako izrazila prepričanje, da je vsem skupna želja, da tako pomembna kulturna umetniška prireditev uspe. Direktorica zavoda se je ob tem zahvalila za razumevanje, da se “poglobljeno posvetijo tej pomembni tematiki in ji namenijo čas“.

“Okolje solkanskega kamnoloma prizorišče plesne predstave Brezmejno telo, enega od osrednjih projektov uradnega programa EPK-ja. Na območju kamnoloma je končana prva faza odstranitve objektov nekdanje Solkanske industrije apna, ki stojijo ob regionalni cesti Solkan–Lokve.”

Večinski lastnik Solkanske industrije apna (SIA) je od leta 2000 podjetje Salonit Anhovo (zdaj torej Alpacem Cement), kamnolom v Solkanu pa skupaj s tistima v Črnotičah in Ilirski Bistrici spada v hčerinsko družbo Alpacem Kamnolomi.