Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestne lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal državni sekretar Jože Novak.

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po ujmi povedal, da je okoli 330 prizadetih hiš na takšnih mestih, kjer ne bodo mogle več stati. Zanje bodo morali poiskati nadomestne lokacije drugje.

Za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo mogoča tudi gradnja v bližnji okolici. Skupno je bilo na različne načine prizadetih okoli 6000 objektov.

Rekonstrukcije, ki so se začele, se nadaljujejo, ne da bi bilo treba vlagati vloge na novo, je kot bistveno poudaril Novak, ki je povedal, da se glede na zakonski predlog samodejno določa, da se gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v času pred ujmo, podaljšujejo, skupaj na pet let, s čimer stopajo nasproti investitorjem, ki v tem času zaradi razmer niso mogli graditi.

Državna tehnična pisarna bo po Novakovih besedah v večini pomagala vsem investitorjem in poskrbela za nadomestne rešitve. “Ponudila bo najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev,” je dejal Novak. Pričakovati je različne odzive na to, so pa nekateri lastniki ogroženih objektov skupaj s sodelavci tehničnih pisarn že začeli iskati rešitve.

“Če bo kdo želel iti v neki objekt, ki je že zgrajen, ga bodo odkupili in posameznike preselili v objekte, ki že stojijo kjer koli v občini ali v bližini. Druga možnost je, da bo kdo zahteval sredstva in dobil plačano ter ne bo želel več graditi. Tudi takšne situacije so,” je dodal.

Za primere, kjer bo treba najti prostor za novo hišo, je napovedal, da bo država zgradila novo hišo na stavbnem zemljišču. Usmeritev v zakonskem predlogu je, da bi takšna gradnja potekala na poselitvenih območjih, ki že obstajajo v občinskih prostorskih načrtih.

Druga možnost je, da lahko določen postopek hitreje izpeljejo in ga vodijo za gradnjo nekaj hiš skupaj. “Pričakujemo, da bomo vsaj tretjino objektov rešili na takšen način, z majhnimi lokacijami po ena, dve, tri, pet hiš v nekaterih občinah,” je dejal.

Nove lokacije za več kot 100 hiš

V tistih občinah Zgornje Savinjske doline, kjer bo treba najti nove lokacije za 100 oz. 150 hiš, pa bodo to urejali posebni občinski prostorski načrti oz. sanacijski prostorski načrti.

Občine so se tega že lotile skupaj z državno pisarno in ministrstvom za naravne vire in prostor ter že pripravljajo določene lokacije, je dejal Novak.

Glede pridobivanja potrebnih soglasij je kot pomembno postopkovno rešitev v zakonu navedel, da če nekdo v 30 dneh ne izda mnenja, se šteje, da je mnenje dano. Državni sekretar na ministrstvu, konkretno on, pa bo tedensko oz. 14-dnevno koordiniral vse soglasodajalce.

Pripravljen bo tudi poseben program za obnovo vodotokov. “Posamezne vodotoke bomo začeli urejati trajnostno, sonaravno in na način, da bi bili podnebno odporni,” je dejal. Napovedal je tudi, da bo za območja, kjer so bile poplave, treba preveriti obstoječe prostorske načrte in jih po potrebi spremeniti, “najmanj s presojo vodarskih soglasij”.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je po napovedih Evropski komisiji poslalo vlogo za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU-ja za pomoč po avgustovski ujmi, na podlagi katere si Slovenija obeta do 400 milijonov evrov.

Kot je po četrtkovi seji vlade povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ima Evropska komisija šest tednov, da odloči o vlogi, pri čemer sam upa, da bo svojo presojo končala prej in da bo Slovenija čim prej deležna sredstev za obnovo po naravni katastrofi. Vlada je sicer vlogo v Bruselj poslala teden dni pred iztekom roka.

Slovenija na podlagi poslane vloge iz solidarnostnega sklada, ki je instrument EU-ja za pomoč po naravnih nesrečah, pričakuje do 400 milijonov evrov, pri čemer je skladno z izraženo pripravljenostjo komisije zaprosila za avans 100 milijonov evrov v tem letu, do 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev pa pričakuje v prihodnjem letu.

Vlada je neposredno škodo in sredstva za odpravo posledic ujme pred dnevi na podlagi metodologije PDNA (Post-Disaster Needs Assessment), ki predstavlja v EU-ju uveljavljeno nadgradnjo nacionalne metodologije in po pojasnilih pristojnih omogoča hitrejše in bolj celovito ocenjevanje posledic po naravni katastrofi, ocenila na 9,99 milijarde evrov.

Visoke številke, ki so v javnosti predmet pomislekov in kritik o pretiravanju, vsebujejo vse vidike škode ob naravni nesreči ter stroške sanacije poškodovanih območij in vrnitev v prvotno stanje. Ocena upravičenih stroškov znotraj te ocene znaša približno 6,8 milijarde evrov. To so po pojasnilih ministrstva torej tisti stroški, ki so v breme javnih financ in spadajo v glavne kategorije upravičenih izdatkov.

Ukrepi, ki jih je skladno z uredbo EU-ja mogoče financirati iz solidarnostnega sklada, so med drugim takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja; zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb; takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in urejanje prizadetih območij.

Nedavno objavljena ameriška raziskava razkriva, da so antarktične ledene police še tanjše, kot se je predvidevalo doslej, kar gotovo ne prinaša nič dobrega.

Svet se sooča s posledicami segrevanja temperature, kar vodi k taljenju ledenih plošč. Nova raziskava sedaj nakazuje, da so prejšnji poskusi ocenjevanja mase ogromnih plavajočih ledenih polic, ki obdajajo Antarktični ledeni list, morda precenjevali njihovo debelino.

Raziskava, nedavno objavljena v Journal of Glaciology, je prva obsežna raziskava te vrste, ki primerja podatke o debelini ledenih polic, pridobljene z radarjem, z ocenjenimi podatki o debelini, izmerjeni na površini ledenih polic.

Ledene police v resnici skoraj 20 metrov tanjše

Z analizo obsežnih podatkov iz 20 od skupno 300 ločenih sistemov ledenih polic, ki obdajajo približno 75 % Antarktičnega ledenega območja, so raziskovalci z Univerze v Ohiu ugotovili, da so Antarktične ledeni police v povprečju skoraj 6 % tanjše, kot so predhodne študije predvidevale, kar pomeni razliko približno 17 metrov.

Čeprav se ta razlika morda zdi majhna v primerjavi s tipično debelino ledenih polic, ki se lahko gibljejo od 50 do 600 metrov, ima pomembne posledice za naše razumevanje podnebnih sprememb.

Raziskava zaključuje, da so bile prejšnje predpostavke o debelini ledenih polic sicer pravilne v velikem merilu, vendar pa so bile zelo netočne na majhnem merilu. To pomeni, da so bile napake v ocenah debeline ledenih polic, zlasti v ozkih dolinah ali razpokah, ki jih je težko natančno izmeriti.

Zakaj je antarktični led ključen?

Ledene police igrajo ključno vlogo pri stabilizaciji Antarktičnega ledenega lista in celotnega podnebnega sistema Zemlje. Zato je natančno ocenjevanje njihove velikosti ključno za izračun, kako bi njihovo taljenje lahko prispevalo k dvigu morske gladine, pravi Allison Chartrand, vodilna avtorica raziskave in nedavna doktorska diplomantka Centra za raziskave polov in podnebja Byrd.

»Ker je antarktični ledeni del tako ogromen, lahko že 1 % napaka pri oceni hitrosti taljenja povzroči centimetre ali metre dviga morske gladine, ki jih nismo upoštevali,« je poudarila Chartrand.

Tudi najmanjše spremembe na ledenih policah Antarktike bi lahko ogrozile obalne skupnosti. Nekaj centimetrov premaknjene ledenih polic bi lahko povzročilo pretok debelejšega ledu v ocean in s tem potencialno povzročilo poplave nekaterih obalnih delov.

Raziskava tako zaključuje, da potrebujemo več bogatih in natančnih podatkov, da bi omogočili boljše napovedi izgube ledenih polic v Antarktiki.

Vir: Science Daily