Connect with us

DEDIŠČINA

V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine

Objavljeno

dne

V indijski prestolnici New Delhi se zaključuje 46. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino. Sodelujoči so dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine, obravnavali pa so tudi 56 ogroženih znamenitosti.

Unesco je na 46. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki ga sestavljajo predstavniki 21 držav članic in se danes zaključuje po več dneh razprav, na seznam svetovne dediščine dodal 24 novih naravnih ali kulturnih znamenitosti, od tega 19 – več kot tri četrtine – kulturnih, štiri naravne in še eno območje, ki vključuje naravne in kulturne elemente.

Fotografija nacionalnega parka Lençóis Maranhenses na severovzhodu Brazilije, naravne znamenitosti, dodane na seznam Unescove svetovne dediščine. Foto: Unesco/Marcos Issa/Argosfoto

Skupno število Unescovih spomenikov svetovne dediščine povzpelo na 1223
Na seznam, ki zagotavlja pravno zaščito znamenitostim z “izjemno univerzalno vrednostjo“, so dodani vpisi iz Kitajske, Romunije, Rusije, Irana, Etiopije, Italije, Južnoafriške republike, Indije, Tajske, Burkina Fasa, Japonske, Palestine, Nemčije, Malezije, Savdske Arabije, Kenije, Jordanije, Brazilije, Združenega kraljestva, Bosne in Hercegovine, Francije in Markizinega otočja Francoske Polinezije.

Neskončni stolp Brancușija je zgolj eden od številnih kipov v romunskem mestu Targu Jiu. Foto: Unesco/Iozefina Postăvaru/National Institute of Heritage, Romania

Samostan v Palestini vpisan hkrati na seznam ogrožene svetovne dediščine
Poleg tega, da je bil prepoznan kot svetovna dediščina, so na Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine urgentno dodali starodavni samostan svetega Hilariona (Tell Umm Amer) v Gazi zaradi groženj, ki jih povzroča trenutna vojna na Bližnjem vzhodu. Odbor za svetovno dediščino je zaradi groženj, ki jih za to območje dediščine predstavlja trenutna vojna na območju Gaze, uporabil postopek izrednega vpisa.

Ruševine samostana svetega Hilariona/Tell Umm Amer so eno najzgodnejših samostanskih najdišč na Bližnjem vzhodu, saj segajo v 4. stoletje,” navajajo pri Unescu. “To je bila prva samostanska skupnost v Sveti deželi, ki je postavila temelje za širjenje samostanskih praks v regiji. Samostan je imel strateški položaj na križišču glavnih trgovskih in komunikacijskih poti med Azijo in Afriko. Ta odlična lega je omogočila, da je samostan postal središče verskih, kulturnih in gospodarskih izmenjav, kar je primer razcveta samostanskih puščavskih središč v bizantinskem obdobju.”

Talni mozaik na enem najzgodnejših samostanskih najdišč na Bližnjem vzhodu, starodavnem samostanu svetega Hilariona v Palestini. Foto: Unesco/UNESCO Ramallah Office/UNESCO

Med vidnejšimi znamenitostmi, dodanimi na seznam, so tudi skuplture romunskega kiparja Constantina Brancușija v romunskem mestu Targu Jiu, ustvarjenih med letoma 1937 in 1938. Pet skulptur je postavil v poklon vojakom, umrlim v prvi svetovni vojni, na 1,5 kilometra dolgi osi vzdolž osrednje avenije herojev. “Izjemna fuzija abstraktnega kiparstva, krajinske arhitekture, inženirstva in urbanizma, ki jo je zasnoval Constantin Brâncuși, daleč presega lokalno vojno epizodo in ponuja izvirno vizijo človeškega stanja,” so zapisali predstavniki odbora.

Vpisana tudi najstarejša in najpomembnejša rimska cesta
Italija je na seznam Unesca vpisala svojo šestdeseto lokacijo, znano Apijevo cesto. Starodavna cesta je povezovala Rim z južnim mestom Capua v bližini Neaplja in se pozneje razširila do Brindisija. “Več kot 800 kilometrov dolga Apijeva cesta je najstarejša in najpomembnejša med velikimi cestami, ki so jih zgradili stari Rimljani. Gradili in razvijali so jo od leta 312 pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja, prvotno pa je bila zasnovana kot strateška cesta za vojaško osvajanje, ki je vodila proti vzhodu in Mali Aziji.”

Via Appia je dolga več kot 800 kilometrov.
Foto: Unesco/Stefano Castellani/ICCD

“Apijeva cesta ponazarja napredno tehnično znanje rimskih inženirjev pri gradnji cest, gradbenih projektih, infrastrukturi in obsežnih melioracijskih delih, pa tudi številne monumentalne strukture, kot so na primer triumfalni loki, kopališča, amfiteatri in bazilike, akvadukti, kanali, mostovi in javni vodnjaki.”

Številni vpisi na seznam svetovne dediščine v Afriki in Aziji
Med 24 prijavljenimi vpisi so tudi trije v Afriki, med njimi zapuščeno mesto Gedi v Keniji, eno najpomembnejših svahilijskih mest na vzhodnoafriški obali med 10. in 17. stoletjem ter arheološka in paleontološka najdišča Melka Kunture in Balchit v višavju Etiopije. Na teh območjih so bili najdeni “odtisi stopal, ki pričajo o tem, da so območje pred dvema milijonoma let zasedale skupine homininov“, so zapisali pri Unescu. V seznam je bilo vključeno tudi predislamsko obzidano mesto Karjat al Fav, ki leži približno 700 kilometrov jugozahodno od Riada v Savdski Arabiji in starodavno velemesto Hegmataneh v Iranu, pomemben in redek dokaz o Medijskem cesarstvu iz sedmega in šestega stoletja pred našim štetjem.

Seznam svetovne dediščine “ne sme biti razlog za strah”
Pri Unescu poudarjajo, da želijo s seznamom ogrožene svetovne dediščine mednarodno skupnost obvestiti o razmerah, ki ogrožajo tiste značilnosti, zaradi katerih so bile lokacije vpisane na seznam svetovne dediščine, ter spodbuditi ukrepe za njihovo ohranitev. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v ponedeljek 21-članskemu odboru položila na srce, da je treba znamenitostim na seznamu ogrožene dediščine nameniti posebno pozornost. “Mislim, da moram ponoviti, da ta seznam ne sme biti razlog za strah. Prav tako se ne sme razumeti kot kazen ali nekaj dokončnega. Naše razprave o spomenikih, ki so na seznamu ogroženih, so morda včasih težke, a nujne. Privedle so do večje ozaveščenosti in pogosto do bistvenih sprememb,” je zapisala Azoulay.

Zapuščeno mesto Gedi v Keniji. “Bogata naselbina je jasno razmejena z obzidjem in vsebuje ostanke domače, verske in civilne arhitekture ter izpopolnjen sistem upravljanja vode.” Foto: Unesco/Ashikoye Okoko/National Museums of Kenya

Pestro spreminjanje vpisov na seznam svetovne dediščine
Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih s seznama izbrisanih več zgodovinskih ali naravnih območij dediščine, denimo Galapaški otoki v Ekvadorju, Angkor Wat v Kambodži in nacionalni park Yellowstone v ZDA, druga na seznamu vztrajajo že več kot 40 let. Tak primer sta starodavno mesto Jeruzalem z obzidjem, ki je bilo na seznam vključeno leta 1982. Zgodovinsko središče Lvova pa je bilo na seznam ogrožene dediščine uvrščeno lani zaradi ruske invazije, skupaj s katedralo svete Sofije v ukrajinski prestolnici. Na seznam je tudi mesto Coro s pristaniščem, ki je bilo poškodovano v močnem deževju leta 2005.

Cerkev v nacionalnem parku Kenozero na severozahodnem območju evropske regije Ruske federacije. Kulturna krajina se je tu razvijala od 12. stoletja po postopni slovanski kolonizaciji. Foto: Unesco/Dmitriy Arkhipov/Federal State Establishment “Kenozersky National Park”

Kaj omogoča vpis na seznam svetovne dediščine?
Uvrstitev na omenjeni seznam omogoča financiranje iz sklada za svetovno dediščino. Poleg tega deluje kot kazalnik tveganja za vlade, saj signalizira, da lahko Unesco v primeru poslabšanja stanja neki spomenik oziroma območje izbriše s seznama naravne in kulturne dediščine. Do zdaj se je to zgodilo le trem območjem – v Omanu, Nemčiji in Združenem kraljestvu.

Fu Frabat, ki priča o kamniti tradiciji na Tajskem. Foto: Unesco/The Fine Arts Department

Stonehenge in Avebury se nista uvrstila na seznam Unesca
Stroka je za tokratno srečanje priporočila vpis dveh enot na seznam ogrožene svetovne dediščine: Stonehengea, Aveburyja in povezanih najdišč v Združenem kraljestvu ter Lumbinija, rojstnega kraja Bude, v Nepalu. Zaskrbljenost je sprožil projekt širitve glavne ceste le 150 metrov od Stonehengea, glede Lumbinija pa poročilo navaja škodo na templju Maja Devi in neustrezno skrb za ohranjanje.

Na seznam je bila vpisana tudi skupina stavb v Pekingu ob t. i. osrednji osi (Beijing Central Axis), ki se ponaša s slavnostnimi in znamenitimi stavbami iz 13. stoletja. Foto: Unesco/Jin Dongjun/Beijing Municipal Cultural Heritage Bureau

Bregova Sene v Parizu in Donave v Budimpešti sicer po pisanju agencije trenutno nista med priporočenimi za uvrstitev na seznam ogroženih območij, se pa omenjata kot tisti, kjer so potrebna večja prizadevanja za ohranitev, v prihodnje pa nemara celo uvrstitev na seznam.

Tudi palača Schwerin v Nemčiji je vpisana na seznam svetovne dediščine. Foto: Unesco/Landeshauptstadt Schwerin

DEDIŠČINA

Bled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Avtor

Na Bledu poteka mednarodna konferenca Chemistry for Cultural Heritage, ki skozi strokovne razprave in praktične delavnice odpira vprašanja raziskovanja, dokumentiranja in ohranjanja kulturne dediščine. Dogodek do 11. junija združuje raziskovalce, konservatorje-restavratorje in druge strokovnjake z različnih področij dediščinske znanosti.

Bled med 8. in 11. junijem gosti 8. mednarodno konferenco Chemistry for Cultural Heritage (ChemCH 2026), posvečeno raziskovanju in varovanju kulturne dediščine. Na dogodku sodeluje približno 200 udeležencev iz številnih držav, ki bodo predstavili več kot 120 strokovnih prispevkov s področij kemije, fizike, arheologije, konservatorstva-restavratorstva, podatkovnih ved ter drugih disciplin, povezanih z dediščinsko znanostjo.

Konferenca poteka vsaki dve leti od leta 2010 na pobudo delovne skupine za kemijo za kulturno dediščino pri Evropskem kemijskem društvu (EuChemS). Njen osrednji namen je predstavitev novih raziskovalnih pristopov in metod za preučevanje, dokumentiranje ter ohranjanje kulturne dediščine.

Dediščinska znanost temelji na povezovanju različnih strok

Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka ter odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege predstavlja eno ključnih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede.

»Konferenca predstavlja dediščinsko znanost skozi prizmo kemijskih ved, zato izpostavlja njeno visokotehnološko razsežnost, ki se kaže tako v razvoju naprednih kemijskih tehnik in metod kot tudi v razvoju podatkovnih znanosti in umetne inteligence. Vendar je to le del širše slike dediščinske znanosti, ki vključuje vse discipline, sposobne prispevati k sistematičnemu razumevanju dediščine – od arheologije do kemije ter od računalništva do ekonomskih ved. Ključno sporočilo je, da je za razumevanje dediščine nujno intenzivno sodelovanje med različnimi znanstvenimi področji in sektorji. Le tako lahko učinkovito odgovorimo na izzive ohranjanja dediščine ter hkrati izkoristimo koristi, ki jih ta prinaša, od krepitve identitete do razvoja turizma,« je v izjavi za javnost poudaril glavni organizator konference Matija Strlič.

Napredne tehnologije in ugledni gostje iz svetovnih ustanov

Program letošnje konference obsega več kot 120 strokovnih predstavitev in štiri praktične delavnice. Med osrednjimi temami so napredne analitske metode za raziskovanje kulturne dediščine, uporaba podatkovnih ved in umetne inteligence, digitalni dvojčki kulturnih spomenikov, ohranjanje sodobnih materialov ter vplivi podnebnih sprememb na dediščino.

»Kemijske analize imajo pri raziskovanju kulturne dediščine izjemno pomembno vlogo, saj nam omogočajo boljše razumevanje ostalin preteklosti in njihovo učinkovitejše ohranjanje za prihodnje generacije. Še posebej spodbudno je, da se v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo raziskovalni pristopi, pri katerih strokovnjaki različnih področij ne sodelujejo zgolj na ravni posameznih storitev, temveč so tesno povezani že pri načrtovanju raziskav, njihovi izvedbi in interpretaciji rezultatov,« poudarja Matija Črešnar, vodja mednarodnega projekta Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb (MATRES).

Restavratorka ZVKDS med odstranjevanjem neoriginalnih nanosov z originalnih barvnih plasti. Foto: ZVKDS, Restavratorski center, Oddelek za štafelajno slikarstvo.

Na konferenci sodelujejo predstavniki muzejev, univerz, raziskovalnih ustanov in organizacij za varstvo dediščine iz Evrope, Azije, Afrike in Severne Amerike. Med osrednjimi govorci so direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, vodja znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju Carl Heron, namestnica direktorja Muzeja mavzoleja cesarja Činšihuanga Džov Ping ter številni predstavniki slovenskih raziskovalnih in dediščinskih ustanov.

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Pri organizaciji sodeluje tudi Center odličnosti GreenHer, ki raziskuje možnosti zelenega in digitalnega prehoda v dediščinskem sektorju ter spodbuja razvoj trajnostnih pristopov k varovanju kulturne dediščine.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Najvišja slovenska zgradba praznuje 50 let: Trboveljski dimnik ostaja simbol industrijske dediščine

Objavljeno

dne

Trboveljski dimnik, eden najbolj prepoznavnih objektov slovenske industrijske krajine, letos zaznamuje 50 let od začetka delovanja. S svojimi 360 metri višine ostaja najvišja zgrajena struktura v Sloveniji in eden najizrazitejših simbolov industrijskega razvoja Zasavja.

Ob jubileju so v Zasavskem muzeju Trbovlje pripravili ulično razstavo, ki obiskovalcem približuje zgodbo o nastanku, gradnji in pomenu tega izjemnega inženirskega dosežka, ki že desetletje ne opravlja več svoje prvotne funkcije, vendar ostaja pomemben del kolektivnega spomina regije.

Inženirski dosežek v središču zasavske doline

Dimnik je bil dokončan sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja kot del takratne Termoelektrarne Trbovlje. Njegov osnovni namen je bil zmanjšati vpliv emisij žveplovega dioksida na neposredno okolico in izboljšati kakovost zraka v ozkih zasavskih dolinah.

Z višino 360 metrov je objekt še danes eden najvišjih industrijskih dimnikov v Evropi. Njegove dimenzije in tehnične značilnosti pričajo o obdobju intenzivnega industrijskega razvoja, ki je desetletja oblikoval podobo Trbovelj in širšega Zasavja.

Po zaprtju rudnikov in prenehanju delovanja termoelektrarne leta 2014 je dimnik izgubil svojo prvotno funkcijo, vendar je ostal eden najpomembnejših spomenikov industrijske dediščine v Sloveniji.

Razstava o simbolu mesta

Ob 50-letnici objekta je Zasavski muzej Trbovlje pripravil ulično razstavo pred muzejsko stavbo, kjer je na več panojih predstavljena zgodovina načrtovanja in gradnje dimnika ter njegov vpliv na razvoj regije.

Razstava obiskovalcem ponuja vpogled v okoliščine nastanka objekta, tehnične izzive njegove izvedbe in pomen, ki ga je imel za lokalno skupnost skozi desetletja industrijskega razvoja.

Trboveljski dimnik danes presega svojo nekdanjo funkcionalno vlogo in predstavlja prepoznaven orientir v prostoru ter pomemben element identitete mesta.

Od industrijskega objekta do turistične znamenitosti

Čeprav je dostop na dimnik zaradi varnosti prepovedan, objekt še vedno privablja številne ljubitelje industrijske arhitekture, fotografije in adrenalinskih doživetij. V lokalnem okolju zato vse pogosteje razmišljajo o novih vsebinah, ki bi ta izjemni objekt še bolj približale obiskovalcem.

Strokovne študije ga prepoznavajo kot enega najperspektivnejših primerov industrijske dediščine v Sloveniji, z velikim potencialom za razvoj specializiranega industrijskega turizma.

Delavski dom Trbovlje že danes omogoča virtualno izkušnjo vzpona na dimnik. S pomočjo tehnologije navidezne resničnosti lahko obiskovalci doživijo pogled z vrha najvišje slovenske zgradbe in spoznajo razsežnosti objekta, ki že pol stoletja zaznamuje veduto zasavske regije.

Industrijska dediščina kot del prihodnosti

Trboveljski dimnik je eden najizrazitejših primerov industrijske arhitekture v Sloveniji. Čeprav je bil zgrajen kot infrastrukturni objekt, je sčasoma prerasel svojo prvotno funkcijo in postal pomemben kulturni ter prostorski simbol.

Njegova zgodba odpira tudi širše vprašanje o prihodnosti opuščenih industrijskih objektov, ki lahko s premišljenimi vsebinami in novimi programi postanejo pomemben del sodobnega urbanega razvoja ter nosilci lokalne identitete.

Trboveljski dimnik je najvišja stavba v Sloveniji in tudi najvišji dimnik v Evropi. Foto: Wikipedia Commons
Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Prenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika

Objavljeno

dne

Projekt prenove ptujske grajske žitnice je že skoraj leto dni brez konkretnega napredka, zato je Mestna občina Ptuj na ministrstvo za kulturo naslovila odprto pismo z zahtevo po takojšnjem ukrepanju. Na ministrstvu medtem odgovarjajo, da naj bi bil razpis za izvajalca del objavljen jeseni.

Po načrtih naj bi prenovljena grajska žitnica postala osrednji prostor za predstavitev bogate arheološke dediščine najstarejšega slovenskega mesta. Na Mestni občini Ptuj poudarjajo, da je bil projekt že pred leti prepoznan kot eden pomembnejših kulturnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Ministrstvo ga je sprva vključilo v načrt za okrevanje in odpornost, pozneje pa zaradi zamud preneslo na evropska kohezijska sredstva. Projekt ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, zagotovljenih pa je tudi 9,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Občina opozarja na nove zamude in proceduralne zaplete

Na ptujski občini opozarjajo, da se objava javnega razpisa za izvajalca del nenehno prestavlja. Namesto začetka gradbenih del projekt spremljajo dodatna usklajevanja, nove presoje in vedno novi administrativni zapleti. Po njihovem mnenju takšno stanje odpira vprašanje, ali projekt sploh kdo želi izpeljati oziroma ali ga pristojni znajo učinkovito voditi.

Dodajajo, da se kljub pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju in pridobljenim soglasjem zdaj odpirajo vprašanja, ki bi morala biti rešena že v prejšnjih fazah projekta. Zaradi zahtev, povezanih z zaščito dreves, bi lahko bilo potrebno celo obsežnejše preprojektiranje objekta, kar bi dodatno ogrozilo časovni okvir izvedbe in možnost črpanja evropskih sredstev.

Na resnost razmer je februarja opozoril tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Po navedbah občine je minister izpostavil neustrezno dinamiko projekta, nespoštovanje časovnice ter resno tveganje, da bi se kohezijska sredstva preusmerila v druge projekte.

Mestna občina Ptuj zato od ministrstva za kulturo zahteva takojšnjo objavo razpisa na podlagi obstoječega gradbenega dovoljenja, okrepitev oziroma menjavo projektnega vodstva, uvedbo neposrednega nadzora nad delom direktorata in investicijske službe ter jasno določeno časovnico izvedbe.

V odprtem pismu so zapisali, da ne morejo več pristajati na dolgotrajna odlašanja, birokratske zaplete in izgubljanje časa. Opozarjajo, da so sredstva zagotovljena in projekt pripravljen, odgovorni pa bi morali prevzeti svojo vlogo ter začeti izvajati projekt. Vsak nadaljnji zamik po njihovem pomeni neposredno tveganje za izgubo ene največjih razvojnih in kulturnih priložnosti zadnjih desetletij.

Zaščita mamutovca dodatno zapletla pripravo projekta

Nadaljnji potek investicije bo v veliki meri odvisen od novega vodstva ministrstva za kulturo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da razumejo stališča ptujske občine in si tudi sami želijo čim hitrejše izvedbe projekta.

Ob tem so navedli, da je Zavod za varstvo narave po izdaji soglasja za gradbeno dovoljenje naknadno opozoril, da projektna dokumentacija v nekaterih delih ni povsem usklajena s pogoji za zaščito rastnega prostora zavarovanega mamutovca.

Od julija lani so zato potekala dodatna usklajevanja z zavodom. Projektant je aprila letos pripravil prilagoditve projekta, nato pa so sledile še dodatne zahteve, povezane z georadarskim snemanjem koreninskega sistema in hidrološkimi raziskavami tal.

Nekdanja grajska kašča (desno) je bila največja žitnica na Slovenskem in s tem dokaz, kako veliko gospodarsko moč so imeli gospodarji Ptujskega gradu med 18. in 19. stoletjem. Foto: Irena K.

Na ministrstvu zagotavljajo, da vse odprte zadeve obravnavajo prednostno, vendar je objava javnega naročila za izvajalca gradbenih del trenutno predvidena šele v tretji četrtini letošnjega leta. Kot poudarjajo, razpisa na podlagi neusklajene projektne dokumentacije ne morejo objaviti brez dodatnih tveganj, ki bi lahko vplivala tako na izvedbo projekta kot na pravočasno črpanje evropskih sredstev.

Dodali so še, da so v zadnjih dneh okrepili projektno vodenje in ustanovili posebno delovno skupino za pospešitev vseh preostalih aktivnosti. S tem naj bi bil zagotovljen tudi neposreden nadzor vodstva ministrstva nad projektom. Projekt, za katerega predvidevajo osem milijonov evrov kohezijskih sredstev in dodatne štiri milijone evrov iz sklada za obnovo, po njihovih besedah ostaja ena ključnih prioritet ministrstva.

Nadaljuj z branjem
Arhitektura7 dni nazaj

Zakaj je Bauhaus znova v središču kulturnih in arhitekturnih razprav?

Bauhaus je bil že od svojih začetkov predmet političnih in ideoloških sporov. Leta 1925 se je danes legendarna šola za...

Materiali1 teden nazaj

JUB Home Colour: AI barvni svetovalec za enostavnejšo izbiro odtenkov

Izbira pravega barvnega odtenka za vaš dom ni vedno najlažja odločitev, še posebej, ko je v ožjem izboru več favoritov....

GRADNJA2 tedna nazaj

V četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska

Podjetje Tosidos SLAPE d.o.o. je pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove stanovanjske soseske v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

Selnova Square: svež veter v sodobni kopalnici

Geberit je prenovil priljubljeno serijo kopalniškega pohištva Selnova Square. Nova generacija navdušuje s sodobnim kvadratnim dizajnom, premišljenimi rešitvami za shranjevanje...

PRENOVE/OBNOVE3 tedni nazaj

Prenova železniške postaje Jesenice napreduje po načrtih, zaključek predviden leta 2027

Na železniški postaji Jesenice že več mesecev potekajo obsežna gradbena dela. Čeprav največje spremembe za potnike še niso povsem vidne,...

Slovenija3 tedni nazaj

I-Vent in Lunos nista isto podjetje

Spoštovane stranke, v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega...

GRADNJA4 tedni nazaj

Sodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja

Gradnja novega Kulturnega centra Ravne, ki bo nadomestil objekt, uničen v poplavah, poteka skladno z načrti. Poleg gradbenih del nastaja...

BIVANJE4 tedni nazaj

Ko objekt dobro tesni, se pokaže težava, ki je stranka pogosto ne zna poimenovati

Pri sodobnih gradnjah in prenovah je veliko pozornosti namenjene izolaciji, stavbnemu pohištvu, ogrevanju, hlajenju in energetski učinkovitosti. Objekt mora biti...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Kam je šlo 58 milijonov evrov evropskih sredstev za turizem?

Do izteka roka za dokončanje turističnih projektov, ki so bili izbrani na 58 milijonov evrov vrednem razpisu, je le še...

Slovenija4 tedni nazaj

Prenovljen podvoz na Dunajski cesti znova poplavljen: kako dogajanje pojasnjujejo na MOL?

Močno sobotno neurje je pokazalo, da težave s poplavljanjem nekaterih ljubljanskih podvozov še zdaleč niso odpravljene. Med najbolj izpostavljenimi je...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.