DEDIŠČINA
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
V indijski prestolnici New Delhi se zaključuje 46. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino. Sodelujoči so dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine, obravnavali pa so tudi 56 ogroženih znamenitosti.
Unesco je na 46. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki ga sestavljajo predstavniki 21 držav članic in se danes zaključuje po več dneh razprav, na seznam svetovne dediščine dodal 24 novih naravnih ali kulturnih znamenitosti, od tega 19 – več kot tri četrtine – kulturnih, štiri naravne in še eno območje, ki vključuje naravne in kulturne elemente.

Skupno število Unescovih spomenikov svetovne dediščine povzpelo na 1223
Na seznam, ki zagotavlja pravno zaščito znamenitostim z “izjemno univerzalno vrednostjo“, so dodani vpisi iz Kitajske, Romunije, Rusije, Irana, Etiopije, Italije, Južnoafriške republike, Indije, Tajske, Burkina Fasa, Japonske, Palestine, Nemčije, Malezije, Savdske Arabije, Kenije, Jordanije, Brazilije, Združenega kraljestva, Bosne in Hercegovine, Francije in Markizinega otočja Francoske Polinezije.

Samostan v Palestini vpisan hkrati na seznam ogrožene svetovne dediščine
Poleg tega, da je bil prepoznan kot svetovna dediščina, so na Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine urgentno dodali starodavni samostan svetega Hilariona (Tell Umm Amer) v Gazi zaradi groženj, ki jih povzroča trenutna vojna na Bližnjem vzhodu. Odbor za svetovno dediščino je zaradi groženj, ki jih za to območje dediščine predstavlja trenutna vojna na območju Gaze, uporabil postopek izrednega vpisa.
“Ruševine samostana svetega Hilariona/Tell Umm Amer so eno najzgodnejših samostanskih najdišč na Bližnjem vzhodu, saj segajo v 4. stoletje,” navajajo pri Unescu. “To je bila prva samostanska skupnost v Sveti deželi, ki je postavila temelje za širjenje samostanskih praks v regiji. Samostan je imel strateški položaj na križišču glavnih trgovskih in komunikacijskih poti med Azijo in Afriko. Ta odlična lega je omogočila, da je samostan postal središče verskih, kulturnih in gospodarskih izmenjav, kar je primer razcveta samostanskih puščavskih središč v bizantinskem obdobju.”

Med vidnejšimi znamenitostmi, dodanimi na seznam, so tudi skuplture romunskega kiparja Constantina Brancușija v romunskem mestu Targu Jiu, ustvarjenih med letoma 1937 in 1938. Pet skulptur je postavil v poklon vojakom, umrlim v prvi svetovni vojni, na 1,5 kilometra dolgi osi vzdolž osrednje avenije herojev. “Izjemna fuzija abstraktnega kiparstva, krajinske arhitekture, inženirstva in urbanizma, ki jo je zasnoval Constantin Brâncuși, daleč presega lokalno vojno epizodo in ponuja izvirno vizijo človeškega stanja,” so zapisali predstavniki odbora.
Vpisana tudi najstarejša in najpomembnejša rimska cesta
Italija je na seznam Unesca vpisala svojo šestdeseto lokacijo, znano Apijevo cesto. Starodavna cesta je povezovala Rim z južnim mestom Capua v bližini Neaplja in se pozneje razširila do Brindisija. “Več kot 800 kilometrov dolga Apijeva cesta je najstarejša in najpomembnejša med velikimi cestami, ki so jih zgradili stari Rimljani. Gradili in razvijali so jo od leta 312 pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja, prvotno pa je bila zasnovana kot strateška cesta za vojaško osvajanje, ki je vodila proti vzhodu in Mali Aziji.”

Foto: Unesco/Stefano Castellani/ICCD
“Apijeva cesta ponazarja napredno tehnično znanje rimskih inženirjev pri gradnji cest, gradbenih projektih, infrastrukturi in obsežnih melioracijskih delih, pa tudi številne monumentalne strukture, kot so na primer triumfalni loki, kopališča, amfiteatri in bazilike, akvadukti, kanali, mostovi in javni vodnjaki.”
Številni vpisi na seznam svetovne dediščine v Afriki in Aziji
Med 24 prijavljenimi vpisi so tudi trije v Afriki, med njimi zapuščeno mesto Gedi v Keniji, eno najpomembnejših svahilijskih mest na vzhodnoafriški obali med 10. in 17. stoletjem ter arheološka in paleontološka najdišča Melka Kunture in Balchit v višavju Etiopije. Na teh območjih so bili najdeni “odtisi stopal, ki pričajo o tem, da so območje pred dvema milijonoma let zasedale skupine homininov“, so zapisali pri Unescu. V seznam je bilo vključeno tudi predislamsko obzidano mesto Karjat al Fav, ki leži približno 700 kilometrov jugozahodno od Riada v Savdski Arabiji in starodavno velemesto Hegmataneh v Iranu, pomemben in redek dokaz o Medijskem cesarstvu iz sedmega in šestega stoletja pred našim štetjem.
Seznam svetovne dediščine “ne sme biti razlog za strah”
Pri Unescu poudarjajo, da želijo s seznamom ogrožene svetovne dediščine mednarodno skupnost obvestiti o razmerah, ki ogrožajo tiste značilnosti, zaradi katerih so bile lokacije vpisane na seznam svetovne dediščine, ter spodbuditi ukrepe za njihovo ohranitev. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v ponedeljek 21-članskemu odboru položila na srce, da je treba znamenitostim na seznamu ogrožene dediščine nameniti posebno pozornost. “Mislim, da moram ponoviti, da ta seznam ne sme biti razlog za strah. Prav tako se ne sme razumeti kot kazen ali nekaj dokončnega. Naše razprave o spomenikih, ki so na seznamu ogroženih, so morda včasih težke, a nujne. Privedle so do večje ozaveščenosti in pogosto do bistvenih sprememb,” je zapisala Azoulay.

Pestro spreminjanje vpisov na seznam svetovne dediščine
Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih s seznama izbrisanih več zgodovinskih ali naravnih območij dediščine, denimo Galapaški otoki v Ekvadorju, Angkor Wat v Kambodži in nacionalni park Yellowstone v ZDA, druga na seznamu vztrajajo že več kot 40 let. Tak primer sta starodavno mesto Jeruzalem z obzidjem, ki je bilo na seznam vključeno leta 1982. Zgodovinsko središče Lvova pa je bilo na seznam ogrožene dediščine uvrščeno lani zaradi ruske invazije, skupaj s katedralo svete Sofije v ukrajinski prestolnici. Na seznam je tudi mesto Coro s pristaniščem, ki je bilo poškodovano v močnem deževju leta 2005.

Kaj omogoča vpis na seznam svetovne dediščine?
Uvrstitev na omenjeni seznam omogoča financiranje iz sklada za svetovno dediščino. Poleg tega deluje kot kazalnik tveganja za vlade, saj signalizira, da lahko Unesco v primeru poslabšanja stanja neki spomenik oziroma območje izbriše s seznama naravne in kulturne dediščine. Do zdaj se je to zgodilo le trem območjem – v Omanu, Nemčiji in Združenem kraljestvu.

Stonehenge in Avebury se nista uvrstila na seznam Unesca
Stroka je za tokratno srečanje priporočila vpis dveh enot na seznam ogrožene svetovne dediščine: Stonehengea, Aveburyja in povezanih najdišč v Združenem kraljestvu ter Lumbinija, rojstnega kraja Bude, v Nepalu. Zaskrbljenost je sprožil projekt širitve glavne ceste le 150 metrov od Stonehengea, glede Lumbinija pa poročilo navaja škodo na templju Maja Devi in neustrezno skrb za ohranjanje.

Bregova Sene v Parizu in Donave v Budimpešti sicer po pisanju agencije trenutno nista med priporočenimi za uvrstitev na seznam ogroženih območij, se pa omenjata kot tisti, kjer so potrebna večja prizadevanja za ohranitev, v prihodnje pa nemara celo uvrstitev na seznam.

DEDIŠČINA
Slovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026
Projekt Šola prenove je prejemnik evropske nagrade za dediščino – nagrade Europa Nostra 2026 v kategoriji izobraževanja, usposabljanja in znanj. Gre za pobudo, ki v Sloveniji povezuje ključne strokovne in izobraževalne ustanove na področju varstva kulturne dediščine.
Slovesna podelitev nagrad bo 28. maja v Nikoziji v okviru Evropskega vrha o kulturni dediščini. Do 12. maja je na spletu odprto tudi glasovanje za nagrado občinstva 2026, katere prejemnik bo prejel 10.000 evrov.
Najuglednejše evropsko priznanje na področju dediščine
Nagrada Europa Nostra velja za najvišje evropsko priznanje na področju kulturne dediščine, podeljujeta pa jo Evropska komisija in organizacija Europa Nostra. Letos je priznanje prejelo 30 projektov in posameznikov iz 18 držav, izbranih med 261 prijavami iz 40 evropskih držav.

Generalni direktor Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je ob tem poudaril izjemen pomen projekta. Po njegovih besedah se strokovnjaki vsakodnevno soočajo z vprašanjem, kako dediščino ohranjati na način, ki bo relevanten tudi v prihodnosti – ne kot muzejski eksponat, temveč kot prostor življenja, znanja in izkušenj. Prav Šola prenove omogoča neposredno sodelovanje različnih strokovnjakov, lastnikov in drugih deležnikov, kar spodbuja prenos znanja in vzpostavljanje trajnih povezav.

Dekan Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani Miha Dešman je izpostavil, da projekt študentom omogoča neposreden stik z realnim prostorom in materiali. Dediščino tako ne dojemajo kot omejitev, temveč kot priložnost za nadgradnjo in sodobno interpretacijo.
Staša Florjanič, ravnateljica Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, je opozorila na pomen povezovanja teorije in prakse, zlasti v času, ko v srednješolskem izobraževanju prevladuje teoretični pristop. Po njenem mnenju je ključno, da mlade vzgajamo v duhu odgovornosti do stavbne dediščine ter jih motiviramo za njeno ohranjanje.

Mateja Hafner Dolenc iz Združenje zgodovinskih mest Slovenije je spomnila, da so pred desetletjem prepoznali potrebo po povezovanju na tem področju. Ob začetkih si niso predstavljali, kako široko se bo projekt razvil in kako hitro bo raslo število udeležencev ter sodelujočih strokovnjakov.
Konservatorka Katarina Odlazek je poudarila, da Šola prenove združuje izobraževanje, praktično delo in ozaveščanje. Delavnice povezujejo teoretična znanja z delom na terenu in so namenjene širokemu krogu udeležencev. Predstavljajo pomembno podporo lastnikom, izvajalcem, projektantom in konservatorjem pri kakovostnem usmerjanju prenov.



Poudarek tudi na priznanjih lastnikom prenovljenih objektov
V letošnjem programu je predvidenih pet delavnic za odrasle ter ena delavnica za otroke in mladino. Marca so na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki izvedli delavnico za mlade, kjer so učenci spoznavali kritje strehe s skrilom. Aprila sta sledili delavnica o sanaciji vlage v Krškem ter krovsko-kleparska delavnica izdelave skrilja za strešne kritine v Škofji Loki. V maju, juniju in septembru so načrtovane še delavnica suhozidne gradnje, delavnica restavriranja stavbnega pohištva v Novem mestu ter delavnica izdelave lesenih skodel v Kamniku.
Pomemben del programa predstavlja tudi razpis za priznanja za kakovostno prenovo objektov kulturne dediščine. Ta priznanja bienalno podeljujejo lastnikom, ki s skrbno prenovo oživljajo stare stavbe, njihove zgodbe ter tradicionalna obrtna znanja.
DEDIŠČINA
Plečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta
Plečnikova paviljona na območju graščine Katzenstein
V Begunjah na Gorenjskem se na območju nad graščino Katzenstein začenja sanacija Plečnikovega paviljona Brezjanka, ki naj bi bila po načrtih zaključena do začetka oktobra. Vrednost projekta znaša približno 150.000 evrov, sredstva pa bo država zagotovila v okviru odprave posledic poplav.
Tako paviljon Brezjanka kot tudi nekoliko večji paviljon Jožamurka je arhitekt Jože Plečnik zasnoval in postavil v drugi polovici tridesetih let preteklega stoletja. Brezjanka, zasnovana kot senčnica, stoji na koncu kostanjevega drevoreda, medtem ko se Jožamurka nahaja na vrtu graščine.
Projekt v vrednosti nekaj več kot 150.000 evrov
Pogodba za izvedbo sanacijskih del s podjetjem Gnom je bila podpisana konec marca. Projekt zajema celovito obnovo temeljev in ploščadi, ureditev odvodnjavanja ter stabilizacijo pobočja.
Kot so po podpisu pogodbe med radovljiškim županom Cirilom Globočnikom in direktorjem podjetja Gnom Jožefom Drešarjem sporočili z Občine Radovljica, je cilj investicije odpraviti posledice poplav, ki so državo prizadele avgusta 2023, ter zagotoviti dolgoročno zaščito kulturnega spomenika državnega pomena.
Skupna vrednost del, vključno z davkom na dodano vrednost, presega 150.000 evrov. Sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna, obnova pa poteka v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Korak k celoviti obnovi obeh paviljonov
S sanacijo Brezjanke bo obnovljen eden od dveh dotrajanih paviljonov na območju graščine Katzenstein. Občina Radovljica si že dlje časa prizadeva za celovito prenovo obeh objektov. Župan Globočnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo letos prenovljena Brezjanka, katere obnova je tehnično manj zahtevna kot sanacija Jožamurke.
Pri paviljonu Jožamurka ostaja ključno vprašanje stabilnosti terena, saj še ni dokončno odločeno, ali ga bo mogoče ohraniti na obstoječi lokaciji ali pa ga bo treba preseliti. Po županovem mnenju bi bilo mogoče s primernimi ukrepi stabilizirati tako objekt kot brežino za njim, vendar bodo končno odločitev sprejeli strokovnjaki, ki se s problematiko ukvarjajo že več let.
Župan ob tem izraža pričakovanje, da bo ob zaključku obnove Brezjanke sprejeta tudi strokovna odločitev glede prihodnosti Jožamurke. Pri tem računa na podporo države, saj bi lahko že sama stabilizacija terena presegla milijon evrov.
Nastanek po naročilu redovnic in Plečnikova arhitekturna vizija
Paviljon Jožamurka je bil zgrajen med letoma 1937 in 1938 po naročilu redovnic reda sv. Vincencija Pavelskega, ki so v graščini upravljale žensko kaznilnico. Pri zasnovi je Plečnik uporabil motiv »hiše v hiši«, ki izhaja iz antične arhitekture.
Načrte za Brezjanko je arhitekt pripravil leta 1939, prav tako po naročilu redovnic. Za nosilne stebre je uporabil šest masivnih hrastovih debel, streho pa prekril z betonskimi strešniki. Posebnost paviljona predstavlja tlak, okrašen z mozaiki iz prodnikov, opeke in drugih keramičnih elementov, kar poudarja njegovo izrazito umetniško in krajinsko vrednost.
DEDIŠČINA
Zgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
Z zaključkom zahtevne obnove oken na občinski mestni palači v Kranju so strokovnjaki uspešno ohranili pomemben del arhitekturne dediščine Edvarda Ravnikarja. Kot so poudarili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), projekt dokazuje, da je mogoče tudi pri arhitekturi druge polovice 20. stoletja posege zasnovati na načelu ohranjanja in ne nadomeščanja.
Prenova kot primer dobre prakse modernistične arhitekture
Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) in ima status kulturnega spomenika državnega pomena, je bila deležna skrbno načrtovane in strokovno vodene prenove. Po besedah konservatorke Nataše Ülen iz kranjske enote ZVKDS projekt predstavlja pomemben primer dobre prakse, saj hkrati ohranja materialno avtentičnost, izboljšuje uporabnost objekta in prispeva nova znanja za prihodnje prenove modernistične arhitekture.


Tehnično zahtevna izvedba in izboljšani pogoji rabe
Kot je izpostavil kranjski župan Matjaž Rakovec, je bila obnova velik izziv zaradi spomeniške zaščite, tehnične zahtevnosti in dejstva, da so dela potekala ob nemotenem delovanju občinske uprave. Zahvalil se je konservatorjem, izvajalcem iz Mizarstva Ovsenik ter vsem sodelujočim za strokovno izvedbo in potrpežljivost.
Restavratorska dela so zajemala ohranjanje izvornih materialov, čiščenje in zaščito kovinskih elementov ter rekonstrukcijo poškodovanih delov. S tem so v celoti ohranili značilnosti Ravnikarjeve zasnove. Hkrati so z obnovo bistveno izboljšali energetsko učinkovitost objekta in pogoje za delo v notranjih prostorih.
Zahtevnost posega ponazarja tudi primer velikega okna v osrednji dvorani: pred prenovo je tehtalo približno 15 kilogramov, po vgradnji sodobnega dvoslojnega termopana pa skoraj 130 kilogramov.


Ohranjanje avtentičnosti ob sodobnih tehničnih zahtevah
Na ZVKDS so poudarili, da je bil temeljni konservatorski pristop usmerjen v ohranjanje čim več izvorne materialne substance in ključnih detajlov stavbnega pohištva. Namesto popolne zamenjave so obnovili obstoječe lesene okvirje, ohranili konstrukcijsko logiko in značilno podobo oken ter jih hkrati prilagodili sodobnim zahtevam.


Posebno pozornost so namenili sanaciji velikih dvoranskih zasteklitev na jugozahodni strani stavbe, ki sodijo med najbolj prepoznavne in arhitekturno izstopajoče elemente Ravnikarjeve zasnove.
Kot poudarjajo na ZVKDS, prenova mestne palače v Kranju predstavlja zgleden primer strokovno premišljene obnove modernistične arhitekture, ki spoštuje avtentičnost spomenika, obenem pa izboljšuje pogoje njegove sodobne rabe.

-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda
-
Arhitektura2 meseca nazajPrenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajZgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajSmiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazajPrapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji

