Po nekaj manj kot dveh letih se Vodnikova domačija iz središča prestolnice vrača v svoje prenovljene matične prostore v Šiški. Obnova je potekala po zamislih arhitektov z Inštituta za arhitekturo in urbanizem Genius loci, vodil pa jo je MOL.

Prostore prenovljene Vodnikove domačije uradno odpirajo v sklopu odprtih ob prisotnosti ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Med 6. in 8. decembrom pripravljajo dneve odprtih vrat z množico dogodkov, med 6. in 24. decembrom pa gostijo že tradicionalni Decembrski sejem ilustracije.

Nov prireditveni prostor z odrom
Po besedah Tine Popovič, vodje programov na Vodnikovi domačiji iz Zavoda Divja misel, je bila domačija v celostni obnovi skoraj dve leti. Obnova je poleg varnosti stavbe zagotovila tudi možnosti za programske spremembe, saj so namreč pridobili nov prireditveni prostor z zunanje-notranjim odrom, ki bo spomladi zaživel kot knjigarna z odrom in barom.

Uradnemu petkovemu odprtju sledi vodenje po obnovljenih prostorih in programih v njih. Odprtje domačije bodo drevi proslavili tudi z glasbo. Kot prvi se bo na prizorišču Pod streho predstavil ljubljanski glasbenik Tschimy s svojo zasedbo. Dogajanje v okviru odprtih vrat se bo sklenilo v nedeljo zvečer s pripovedovalskim večerom za odrasle. Večer pravljic Itala Calvina (1923–1985) pripravlja Špela Frlic ob glasbeni spremljavi bobnarja Davida Nika Lipovca.

Sejem ilustracije že deseto leto zapored
Z odprtjem prenovljenih prostorov pa se odpira tudi sejem ilustracije, na katerem se predstavlja 30 najvidnejših domačih ustvarjalcev, od uveljavljenih ilustratorjev do mladih. Sejem sicer že od 1. decembra poteka na spletu.

Tudi letos so na voljo tako originalna dela kot podpisani printi, omejenih in neomejenih serij, v okvirjih in brez. Na voljo pa je tudi izbor ilustriranih knjig sodelujočih avtoric in avtorjev.

Eno ključnih vprašanj, s katerim se ukvarjajo na Vodnikovi domačiji, je, kako podpreti ustvarjalke in ustvarjalce. Na prenovljeni domačiji zato vzpostavljajo skupno sobo za pisanje in ilustriranje ter vabijo vse zainteresirane, naj se prijavijo.

Ustvarjalce bodo podprli tudi s simbolično štipendijo v višini sto evrov mesečno, prijave za prihodnje leto zbirajo do 20. decembra oziroma do zapolnitve mest.

Na dogodku, ki sta ga organizirala Narodni dom Maribor in Sinagoga Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor, Mariborsko knjižnico in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so zgodovinarji predstavili spoznanja, ki na novo osvetljujejo pomen te zgradbe za razvoj Maribora.

Hoteli praznovati 800-letnico, a bo treba praznovati 815-letnico prve omembe
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak pojasnjuje, da listina s prvo pisno omembo Vetrinjskega dvora nima točnega datuma izdaje. “V vseh objavah od 19. stoletja do pokojnega akademika Jožeta Mlinariča, sicer največjega poznavalca srednjeveške zgodovine Maribora, je bil nastanek listine datiran med letoma 1220 in 1224. Zato smo menili, da je letos 800 let od prve omembe Vetrinjskega dvora. Pri preverjanju pa sem naletel na novo letos objavljeno izdajo listine, ki jo datira okoli leta 1202 in pred letom 1213. Nadaljnjo raziskovanje je pokazalo, da je listino s prvo omembo Vetrinjskega dvora potrebno še natančneje datirati okoli leta 1205 in pred 9. septembrom 1209, ko se Maribor prvič omenja kot trg. Zato je ravnokar minilo 815 let od prve omembe Vetrinjskega dvora,” je pojasnil.

Napaka zgodovinarjev v 19. stoletju
Po njegovih besedah so listino v 19. stoletju napačno datirali v čas med letoma 1220 in 1224, ker so menili, da je bil v tem času opat Vetrinja Konrad III. “Danes vemo, da tega opata ni bilo. Zato je listina morala nastati v času vetrinjskega opata Konrada II. med letom 1202, ko se prvič omenja, in letom 1213, ko se omenja njegov naslednik. Dodaten dokaz za zgodnejšo datacijo sta pečata vojvode Leopolda na listini. Leopold je kot vojvoda dveh dežel od leta 1205 istočasno uporabljal dva pečatnika, kar pomeni, da so njegovi pečati imeli sprednje in zadnje strani. V primeru, kot je ta listina o zadevi na Štajerskem, je na sprednji strani njegov pečat kot vojvode Štajerske in na zadnji strani kot vojvode Avstrije. Tukaj uporabljena pečatnika je Leopold uporabljal med letoma 1205 in 1212,” je pojasnil Hajdinjak.

Vas postane trg, trg postane mesto
Omenjena listina je ključna tudi za razumevanje prehoda Maribora iz vasi v trg in kasneje v mesto, ki je v zgodovini prvič omenjeno leta 1254. “Dokončen dokaz za zgodnejšo datacijo listine je navedba Maribora kot vasi. Kot je bilo že omenjeno, se Maribor prvič omenja kot trg v listini istega vojvode za samostan kartuzijanov Jurklošter, izdani 9. septembra 1209 v Mariboru. Menim, da je nemogoče, da bi po tem datumu isti vojvoda oz. njegovi pisarji izdali listino, v kateri bi se Maribor omenjal kot vas. Listina s prvo pisno omemba Vetrinjskega dvora je bila torej izdana med okoli letom 1205 in pred 9. septembrom 1209,” je prepričan Hajdinjak.

Odkritje, da je bil Vetrinjski dvor meščanska in ne plemiška ali cerkvena zgradba, potrjuje, da je bil Maribor že na začetku 13. stoletja živahno naselje z oblikovano družbeno strukturo.

“Prva omemba Vetrinjskega dvora je prva omemba meščanske zgradbe v Mariboru. Obe starejši zgradbi – nekdanji grad na Piramidi, ki se prvič omenja v listini, izdani v njem 20. oktobra 1164, in med letoma 1185 in 1192 posredno omenjena župnijska cerkev, tj. današnja stolnica – to nista. Zato je prva pisna omemba Vetrinjskega dvora pomemben korak v razvoju Maribora v trg in nato v mesto, ki je bilo prvič omenjeno v listini, izdani 4. decembra 1254,” še dodaja Hajdinjak.

Današnje ime je dobil šele z Evropsko prestolnico kulture
Vetrinjski dvor stoji na robu današnjega Grajskega trga, ime pa je dobil po cerkvenih posestnikih, ki izvirajo iz kraja Vetrinj blizu Celovca. Njegov današnji videz izhaja iz 18. stoletja. Med letoma 1785 in 1806 je v njem delovalo prvo mariborsko gledališče.

Zadnji lastnik objekta do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko. Zato se ga je dolgo držalo ime Naskov dvor. Leta 2010 ga je občina prenovila za potrebe Evropske prestolnice kulture (EPK) in ga preimenovala v Vetrinjski dvor. Danes je v upravljanju Narodnega doma Maribor in med drugim obsega večnamensko dvorano in razstavišče, v pritličju je tudi gostinski lokal.

Ministrica za kulturo si je med delovnim obiskom v Beli krajini ogledala, kako poteka prenova Kulturnega doma Črnomelj, ki jo izvaja ministrstvo, in prenova črnomaljskega gradu, za katero pa je ministrstvo zagotovilo dve tretjini sredstev.

Ministrica in župan sta si nato skupaj ogledala delovišče v črnomaljskem gradu in v kulturnem domu. Kavšek je po ogledu dejal, da obe obnovi potekata po zastavljeni časovnici, kljub temu da se zaradi starosti obeh objektov ponekod pojavljajo dodatna dela. Dela naj bi bila končana tako, kot je bilo predvideno, in sicer v drugi polovici prihodnjega leta.

“V Črnomlju smo v zadnjih letih naredili kar nekaj posegov v zgodovinskem jedru mesta, zato vemo, da stvari vedno ne tečejo tako hitro, kot bi si želeli. Ker ko pri starih stvareh nekaj odpreš, se vedno odpre nekaj, kar je treba raziskati in ustrezno obdelati. Ampak za zdaj pri obeh projektih ni nič kritičnega, zato mislim, da bodo dela končana v zastavljenih rokih,” je povedal župan.

Kulturni dom Črnomelj je v lasti države
Ministrica je poudarila, da je Kulturni dom Črnomelj poleg Cankarjevega doma v Ljubljani edini kulturni dom, ki je v lasti države. Tako je predvsem zaradi njegovega zgodovinskega pomena, saj je bilo v njem ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, prav tako pa je v njem med 19. in 20. februarjem 1944 tam potekalo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Kot je dodala, se ji zato zdi pomembno, da država poskrbi za ta kulturni dom.

Obnova, za katero bo ministrstvo namenilo nekaj več tri milijone evrov, od tega 2,1 milijona iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost, ostalo pa iz lastnih sredstev, je po besedah ministrice velik zalogaj. “Vseeno pa sem vesela, da smo našli rešitve in šli v projekt. Mislim, da bo to ena lepa zgodba o uspehu, od katere bo imela korist ne le občina, ampak vsa Slovenija,” je dodala.

Asto Vrečko posebej veseli, da bo objekt ohranil svojo zgodovinsko podobo, hkrati pa bo nudil sodobno opremljene prostore za najrazličnejše kulturne in družbene dejavnosti. Ob tem je spomnila, da je Črnomelj znan po svoji bogati zgodovini in kulturni dediščini, ob čemer se je občini zahvalila, da vse to tudi ohranja. Med obnovo kulturnega doma bodo med drugim temeljito sanirali nosilno konstrukcijo stavbe, njeno notranjost in zunanjost ter vse inštalacije.

V gradu je nekdaj delovala tudi črnomaljska diskoteka
Med obnovo črnomaljskega gradu bodo temeljito preuredili prostore v pritličju, med drugim atrij, prostore, kjer je bila nekoč kavarna, in tudi prostor, kjer je nekoč delovala črnomaljska diskoteka. Projekt je vreden dva milijona evrov, od česar bo 1,3 milijona zagotovilo ministrstvo, preostanek pa financira občina.