DEDIŠČINA
Pravljični gradovi Ludvika II. Bavarskega zdaj del Unescove svetovne dediščine
“Za naše pravljične gradove se je uresničila pravljica,” je ob veliki novici poetično pripomnil Markus Söder, predsednik vlade zvezne dežele Bavarske. Unesco je namreč na letnem zasedanju v Parizu na seznam svetovne dediščine uvrstil štiri najznamenitejše gradove bavarskega kralja Ludvika II., zgrajene v drugi polovici 19. stoletja v slikovitem objemu bavarskih Alp.
Poleg najbolj znanega in pogosto obiskovanega gradu Neuschwanstein, ki leži na 200 metrov visoki skalnati vzpetini in velja za enega največjih arhitekturnih simbolov Nemčije, so na seznam uvrščeni še Herrenchiemsee, Linderhof ter poletna kraljeva rezidenca Schachen. Vsi ti objekti so že dolga leta izjemno priljubljena turistična destinacija – samo v letu 2024 jih je obiskalo več kot 1,7 milijona ljudi, med njimi tudi številni obiskovalci iz tujine.

Ludvik II. Bavarski (1845–1886), pogosto imenovan »pravljični kralj« ali »labodji kralj«, je bil znan po svoji fascinaciji nad srednjeveško romantiko, mitologijo in glasbo. Njegovi gradovi niso bili zgolj vladarske rezidence, temveč umetniške stvaritve, s katerimi je uresničeval svoje sanje o pravljičnih svetovih. Grad Neuschwanstein, ki je kasneje služil kot navdih Walta Disneyja, krasijo številne freske z motivi iz nemške in nordijske mitologije, s čimer so gradovi tesno povezani tudi z glasbo Richarda Wagnerja – kraljevega prijatelja in umetniškega vzornika.

Ludvik II. je pripadal plemiški rodbini Wittelsbach, ki je Bavarski vladala več kot sedem stoletij. Kralj je bil ustoličen leta 1864, a je bil zaradi domnevne duševne bolezni leta 1886 razrešen s prestola. Le nekaj dni pozneje so ga skupaj z njegovim osebnim zdravnikom našli mrtvega v Starnberškem jezeru. Čeprav je bila uradna razlaga samomor, okoliščine njegove smrti ostajajo skrivnostne in predmet številnih teorij.

“Vključitev teh grajskih kompleksov na seznam svetovne dediščine je izjemno priznanje. Gre za arhitekturne mojstrovine, ki pričajo ne le o umetniški domišljiji, temveč tudi o izjemni ekscentričnosti tega edinstvenega monarha,” je poudarila Maria Böhmer, predsednica nemške komisije za Unesco, za Deutsche Welle.
DEDIŠČINA
Negotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
Kaj bo z znamenito rimsko nekropolo v Šempeter v Savinjski dolini? Občina Žalec je napovedala, da bo zanjo skrbela le še do konca leta, saj namerava odpovedati pogodbo o upravljanju spomenika. Skoraj dva tisoč let stari nagrobniki in grobnice že desetletja vidno propadajo.
V občini opozarjajo, da dragoceni spomeniki rimske dobe propadajo tudi zaradi pomanjkanja sistemske podpore države, ki za vzdrževanje tega kulturnega spomenika državnega pomena po njihovih navedbah ne prispeva niti evra.
Rimske grobnice v Šempetru sodijo med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v tem delu Evrope. Svetovni popotniški vodnik Lonely Planet je nekropolo pred leti uvrstil med najbolj prepoznavne turistične destinacije v Sloveniji. Sredstva za njeno vzdrževanje že vrsto let zagotavlja Občina Žalec, pri čemer so njihovi pozivi državi za sofinanciranje po besedah župana ostali brez odziva.
»Turistično društvo in prostovoljci, stari krepko več kot 70 let, so prispevali svoje delo, energijo in trud, občina pa sredstva. Vsi ostali pa niso storili ničesar,« je kritičen župan Janko Kos.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko pojasnjuje, da je ministrstvo v tem mandatu objavilo dva večja razpisa, na katera so se lahko prijavili projekti v skupni vrednosti več kot milijon evrov. »Na prvega se občina ni prijavila, na drugem pa ni bila uspešna zaradi pomanjkljive dokumentacije,« je pojasnila.

Dodatno zapleteno je tudi lastniško in upravljavsko razmerje. Država namreč ni neposredna lastnica spomenika – zemljišče je v lasti Slovenska akademija znanosti in umetnosti, lastnik spomenikov pa je Pokrajinski muzej Celje. »Naš ustanovitelj je Mestna občina Celje, ki pa po vsej verjetnosti ne bo vlagala v spomenik, ki se nahaja v sosednji občini,« je pojasnil direktor muzeja Stane Rozman.
Spomeniki nujno potrebujejo konservacijo
Če bo Občina Žalec konec leta dejansko prekinila pogodbo o upravljanju rimske nekropole, obstaja možnost, da bo arheološko najdišče za več let zaprto za javnost. »Vsekakor bo potrebna strokovna konservacija spomenikov, vprašanje pa je, kaj bi to pomenilo za turistično ponudbo občine Žalec,« opozarja Rozman.
DEDIŠČINA
Treppova vila – formalno varovana dediščina tik pred razpadom
Brežice se v zadnjih letih predstavljajo z vrsto novih gradenj, predvsem stanovanjskih objektov in trgovskih stavb, od katerih so nekatere še v fazi gradnje. Manj uspešna pa je podoba mesta pri ohranjanju posameznih izstopajočih zgodovinskih stavb, ki že dalj časa propadajo. Med najbolj izpostavljenimi je Treppova vila v Šentlenartu, ki dejansko že razpada.
Objekt že vrsto let propada, potem ko je bil opuščen. Leta 1991 je v njem sedež dobilo brežiško podjetje Agraria, ki je zaradi razvejane strukture in številnih dejavnosti predstavljalo zapleten poslovni sistem. Po dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku je višje sodišče lastništvo vile dokončno prisodilo sedanji Kmečki zadrugi Brežice, ki je danes lastnica stavbe in pripadajočih zemljišč.
Vodstvo zadruge je že pred več kot desetletjem sporočilo, da objekta ne namerava obnavljati, saj za to nima finančnih sredstev, stavbe pa tudi ne potrebuje. Tudi sedanji predsednik Kmečke zadruge Brežice Anton Žnideršič za vilo ne vidi rešitve. Stavba je v času dolgotrajnega stečajnega postopka Agrarie močno propadla in v takšnem stanju je prešla v last zadruge. Ta jo je ponudila različnim podjetjem in ustanovam za sedeže dejavnosti ter predlagala, da bi jo uredili kot vstopno točko Industrijsko-poslovne cone Brezina, vendar zanimanja za te pobude ni bilo.
Odlok, ki varuje neobstoječe stanje
Društvo za oživitev mesta Brežice in novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vse do danes tiho pričakujeta, da bo Občina Brežice prevzela pobudo za ohranitev stavbe. Občina pri tem poudarja, da ni bila in tudi danes ni lastnica te nepremičnine.
Je pa Treppova vila obravnavana v občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko-poslovno cono Brezina, sprejetem v preteklosti. Odlok v 52. členu določa, da je območje vile treba v največji možni meri varovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Med gradnjo v okolici naj se ne načrtuje gradbiščnih in transportnih poti, obvozov, skladiščenja materiala ali odlaganja viškov. Pri oblikovanju objektov centralnih dejavnosti znotraj vplivnega območja kulturne dediščine Brežice – Treppova vila naj se upoštevajo prostorska skladnost, arhitekturne značilnosti vile in njena vizualna dominantnost, objekti pa naj ne zakrivajo pogledov nanjo.
Odlok določa tudi vzpostavitev vizualne zelene bariere iz avtohtone vegetacije na severni strani vile ob glavni cesti ter uporabo avtohtone vegetacije pri ozelenitvi območja proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture. Takšna določila v praksi varujejo nekaj, česar skorajda ni več. V vmesnem času so se sicer pojavljali potencialni kupci, pripravljeni plačati simbolično ceno, a se je kmalu izkazalo, da jih zanima predvsem zemljišče, na katerem stoji vila. »Stavba je do danes že tako propadla, da jo bo treba podreti,« je prepričan predsednik zadruge Anton Žnideršič.

Arhitekturna vrednost brez ustrezne zaščite
Treppova vila ni razglašena za kulturni spomenik, je pa vpisana v register kulturne dediščine. Stavbo si je v tridesetih letih prejšnjega stoletja dal zgraditi brežiški opekarnar Leonard Treppo. Kot navaja dokumentacija ministrstva za kulturo, gre za razkošno nadstropno stanovanjsko vilo s štirikapno mansardno streho, zgrajeno med letoma 1931 in 1933. Štiri enakovredne osnosimetrične fasade poudarjajo balkoni in stopnišče pred glavnim vhodom, okoli vile pa so še vedno vidni ostanki parkovne ureditve.
Arhiv brez nadzora
Po opustitvi uporabe stavbe je v njej ostal obsežen arhiv dokumentov, med drugim tudi poslovne dokumentacije s podatki o strankah. Na listinah so bili navedeni osebni podatki, kot so imena, priimki in naslovi, kar je v preteklosti pomenilo, da so bili ti podatki prosto dostopni vsakomur, ki je vstopil v objekt. Takšna izpostavljenost osebnih podatkov bi lahko predstavljala resno kršitev zasebnosti.
Vprašanje, ali zakonodaja določa obvezno ravnanje v zvezi s takšnimi arhivi in varovanjem osebnih podatkov, smo naslovili na urad informacijskega pooblaščenca. Odgovora do danes še nismo prejeli.
Primeri dobre prakse v mestu
Medtem ko za Treppovo vilo oziroma njeno obnovo ni zanimanja, vsaj nekatere druge stavbe v Brežicah doživljajo uspešno prenovo. Tak primer je stoletna stavba na Trgu izgnancev 1, ki jo je zgradil brežiški veletrgovec Franc Lipej, v zadnjih desetletjih pa je v njej delovala trgovina Moda. Stavbo je kupil lokalni podjetnik Luka Volovec, ki jo obnavlja z namenom ohranitve njene prvotne podobe in arhitekturnega značaja.
DEDIŠČINA
Po letih propadanja se načrtuje temeljita obnova Kostanjeviškega dvorca
V Kostanjevici na Krki načrtujejo celovito obnovo propadajočega dvorca, stavbe z bogato kulturno in družbeno zgodovino, ki je bila v zadnjih letih prepuščena postopnemu propadanju. Občina je že začela z nujnimi sanacijskimi posegi, sočasno pa pripravlja projektno dokumentacijo, ki bo podlaga za prijave na domače in evropske razpise.
»V preteklosti je bil to dvorec mestne gospode, kostanjeviški grad, zato se nam zdi pomembno, da ga ohranimo,« poudarja župan Robert Zagorc in dodaja, da želi občina objektu zagotoviti novo vsebinsko in prostorsko vlogo v lokalnem okolju.

Projekt ocenjen na približno 10 milijonov evrov
Po županovih ocenah bi celotna obnova stala okoli 10 milijonov evrov. Vsa potrebna projektna dokumentacija naj bi bila pripravljena do konca leta, nato pa se bo občina prijavila na različne razpise za pridobitev finančnih sredstev, vključno z evropskimi. Del sredstev, ki jih ne bo mogoče zagotoviti prek razpisov, bo morala občina pokriti iz lastnega proračuna. Za prvo, nujno sanacijo so sredstva že pridobili s strani ministrstva za kulturo.
V dvorcu trenutno deluje zgolj Lamutov likovni salon, ki spada pod okrilje Galerije Božidar Jakac. Po obnovi pa načrtujejo, da bi v objekt preselili kostanjeviško knjižnico ter uredili prostore za delovanje društev, izvedbo delavnic in druge javne programe. Dvorec naj bi v prihodnje opravljal tudi protokolarno funkcijo.


Občina je objekt pred leti odkupila od kostanjeviške župnije prav z namenom njegove celovite prenove in programske revitalizacije. Kot še pojasnjuje župan, so v preteklem letu začeli z osnovnimi sanacijskimi deli, katerih cilj je zaustaviti nadaljnje propadanje stavbe, hkrati pa poteka priprava projektne dokumentacije za obsežnejšo obnovo.
-
LESENA GRADNJA4 tedni nazajMarles dokazuje, da je lesena montažna gradnja primerna tudi za zahtevne javne objekte
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajTreppova vila – formalno varovana dediščina tik pred razpadom
-
Materiali1 mesec nazajSlovenski razvojni preboj: napredni gradbeni materiali iz sekundarnih surovin
-
Arhitektura4 tedni nazajVietnam načrtuje gradnjo največjega stadiona na svetu
-
Arhitektura2 tedna nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
PREDSTAVITEV2 tedna nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA3 tedni nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA3 tedni nazajV Brdih postavili začasni montažni most

