DEDIŠČINA
Slovita katedrala Notre-Dame po petih letih prenove znova odprta
Po petih letih obnove so slovesno odprli pariško katedralo Notre-Dame, enega od ključnih spomenikov evropskega stavbarstva, ki ga je leta 2019 močno poškodoval požar.
Približno 850 let stara gotska katedrala, eden od pomembnih spomenikov gotske arhitekture na območju Île-de-France, je ena najbolj priljubljenih turističnih točk mesta. Leta 2019 so svet pretresli posnetki katedrale v ognjenih zubljih, ki so povzročili precejšnjo škodo. Dobrih pet let pozneje je obnova stavbe končana.
Uradna slovesnost se je začela ob 19.00, predtem sta na trg pred Notre-Dame prispela francoski predsednik Emmanuel Macron z ženo Brigitte Macron. Predsednik je nato sprejel svetovne voditelje in nagovoril zbrane, pariški nadškof Laurent Ulrich pa je s palico, izrezljano iz enega od strešnih nosilcev, ki so preživeli uničujoči požar pred petimi leti, ukazal katedrali, naj “odpre svoja vrata“, preden se je v katedrali pridružil številnim svetovnim voditeljem, vključno z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Pariški gasilci so ob ponovnem odprtju katedrale nocoj prejeli stoječe ovacije. Macron pa je v nagovoru izrazil “hvaležnost francoskega naroda” za obnovo Notre-Dame, kjer je bila v nedeljo ob 10.30 prva maša s 170 škofi in več kot 100 pariškimi duhovniki. Ob 18.30 bo sledilo drugo bogoslužje, ki bo odprto za javnost.
Zaradi slabe vremenske napovedi so veliki koncert z zvezdami pop- in klasične glasbe, med katerimi sta slavni pianist Lang Lang in francoski tenorist Benjamin Bernheim, v petek posneli pred katedralo, med sobotnim dogodkom pa so predvajali posnetek, so sporočili iz Elizejske palače in pariške škofije.

Delavcem je “uspelo nemogoče”
Obnova katedrale je stala približno 700 milijonov evrov. Macron je že dan po pogašenem požaru obljubil, da bo obnovljena v petih letih, kar so številni takrat označili za preveč ambiciozno napoved. Obnova je zares končana v napovedanem roku, jo je pa spremljalo polno izzivov in polemik.
Macron si je obnovljeno stavbo ogledal že prejšnji petek in takrat dejal, da je delavcem, ki so obnavljali katedralo, “uspelo nemogoče“, “zaceliti nacionalno rano“, ki jo je povzročil požar leta 2019, ki je uničil srednjeveško znamenitost.
Požar je stavbo zajel 15. aprila. Ob 18.20 med bogoslužjem se je sprožil prvi požarni alarm v katedrali. Verniki so sicer morali zapustiti cerkev, a so se lahko vrnili, saj še ni bilo videti požara. Ob 18.43 se je alarm znova sprožil, tedaj pa se je nad katedralo že dvigoval oblak dima. Cerkev so izpraznili, okoli 19.50 pa se je zrušil stolp. Vzrok požara sicer še danes ni ustrezno pojasnjen – za najverjetnejša povzročitelja sta obveljali bodisi slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.
Kljub učinkovitemu gašenju nastala velika škoda
Do naslednjega jutra je uspelo gasilcem ogenj pogasiti, konstrukcija je zdržala in spomenik je bil sicer rešen, škoda pa je bila kljub temu velika. Požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolp iz 19. stoletja. Na srečo ogenj ni poškodoval številnih umetnin in orgel z 8000 piščalmi, ki so nekaj škode utrpele le zaradi dima. Pred plameni jim je uspelo obvarovati tudi trnovo krono, najpomembnejšo relikvijo v katedrali. Streha in zvonik Notre-Dame sta bila prekrita s približno 400 tonami svinca. Ta strupena težka kovina se je v požaru utekočinila in izparela, del pa se je verjetno stekel v tla v soseščini.
Na dogodek so se takrat odzvali številni svetovni voditelji, med drugim nekdanji ameriški predsednik Barack Obama in takratna nemška kanclerka Angela Merkel ter ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin.
Za obnovo so zbrali več kot 840 milijonov evrov, sredstva pa je prispevalo 350.000 donatorjev iz 150 držav. Eden največjih donatorjev je bil francoski milijarder in vodja luksuzne skupine LVMH Bernard Arnault, ki je obnovi namenil 200 milijonov evrov.

Obnova se je začela šele leta 2021, saj je bilo prej treba stavbo očistiti in zavarovati. Predtem se je v javnosti sprožila polemika, kakšna naj bo končna podoba prenovljene katedrale – nekaj sodobnega ali zvesta izvirniku. V razpravi med politiki in arhitekti je posredoval tudi Unesco z opozorilom, da je katedrala vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine.
Obnavljali po srednjeveških metodah
Za obnovo strehe nad cerkveno ladjo so uporabili debla več kot 2000 hrastov (posekali so jih v približno 200 francoskih gozdovih), starih od 100 do 200 let, pri obdelavi lesa pa so se držali metod, kot so jih uporabljali v srednjem veku. Nove tramove so obdelovali s sekirami, tako kot v času prvih gradbenih mojstrov. V sklopu prenove so vgradili tudi edinstven sistem za zamegljevanje, ki v primeru požara sprosti na milijone mikrokapljic vode. Z obnovo je katedrala dobila tudi sodobno opremo – med drugim minimalistično oblikovana oltar in tabernakelj.
Z novim odprtjem ima katedrala tri nove zvonove, vključno s tistim, ki je bil v času letošnjih poletnih olimpijskih iger v Parizu na stadionu Stade de France. Na njem je napis Pariz 2024.
Pariško Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so pokopani francoski kralji. Ta pomembni spomenik evropskega stavbarstva je nazadnje večjo škodo utrpel med francosko revolucijo konec 18. stoletja, medtem ko je obe svetovni vojni prestal večinoma nepoškodovan. Gre za enega bolj obiskanih prizorišč v Parizu, saj ga letno obišče več kot 10 milijonov obiskovalcev

DEDIŠČINA
Bled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine
Na Bledu poteka mednarodna konferenca Chemistry for Cultural Heritage, ki skozi strokovne razprave in praktične delavnice odpira vprašanja raziskovanja, dokumentiranja in ohranjanja kulturne dediščine. Dogodek do 11. junija združuje raziskovalce, konservatorje-restavratorje in druge strokovnjake z različnih področij dediščinske znanosti.
Bled med 8. in 11. junijem gosti 8. mednarodno konferenco Chemistry for Cultural Heritage (ChemCH 2026), posvečeno raziskovanju in varovanju kulturne dediščine. Na dogodku sodeluje približno 200 udeležencev iz številnih držav, ki bodo predstavili več kot 120 strokovnih prispevkov s področij kemije, fizike, arheologije, konservatorstva-restavratorstva, podatkovnih ved ter drugih disciplin, povezanih z dediščinsko znanostjo.
Konferenca poteka vsaki dve leti od leta 2010 na pobudo delovne skupine za kemijo za kulturno dediščino pri Evropskem kemijskem društvu (EuChemS). Njen osrednji namen je predstavitev novih raziskovalnih pristopov in metod za preučevanje, dokumentiranje ter ohranjanje kulturne dediščine.

Dediščinska znanost temelji na povezovanju različnih strok
Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka ter odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege predstavlja eno ključnih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede.
»Konferenca predstavlja dediščinsko znanost skozi prizmo kemijskih ved, zato izpostavlja njeno visokotehnološko razsežnost, ki se kaže tako v razvoju naprednih kemijskih tehnik in metod kot tudi v razvoju podatkovnih znanosti in umetne inteligence. Vendar je to le del širše slike dediščinske znanosti, ki vključuje vse discipline, sposobne prispevati k sistematičnemu razumevanju dediščine – od arheologije do kemije ter od računalništva do ekonomskih ved. Ključno sporočilo je, da je za razumevanje dediščine nujno intenzivno sodelovanje med različnimi znanstvenimi področji in sektorji. Le tako lahko učinkovito odgovorimo na izzive ohranjanja dediščine ter hkrati izkoristimo koristi, ki jih ta prinaša, od krepitve identitete do razvoja turizma,« je v izjavi za javnost poudaril glavni organizator konference Matija Strlič.
Napredne tehnologije in ugledni gostje iz svetovnih ustanov
Program letošnje konference obsega več kot 120 strokovnih predstavitev in štiri praktične delavnice. Med osrednjimi temami so napredne analitske metode za raziskovanje kulturne dediščine, uporaba podatkovnih ved in umetne inteligence, digitalni dvojčki kulturnih spomenikov, ohranjanje sodobnih materialov ter vplivi podnebnih sprememb na dediščino.
»Kemijske analize imajo pri raziskovanju kulturne dediščine izjemno pomembno vlogo, saj nam omogočajo boljše razumevanje ostalin preteklosti in njihovo učinkovitejše ohranjanje za prihodnje generacije. Še posebej spodbudno je, da se v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo raziskovalni pristopi, pri katerih strokovnjaki različnih področij ne sodelujejo zgolj na ravni posameznih storitev, temveč so tesno povezani že pri načrtovanju raziskav, njihovi izvedbi in interpretaciji rezultatov,« poudarja Matija Črešnar, vodja mednarodnega projekta Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb (MATRES).

Na konferenci sodelujejo predstavniki muzejev, univerz, raziskovalnih ustanov in organizacij za varstvo dediščine iz Evrope, Azije, Afrike in Severne Amerike. Med osrednjimi govorci so direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, vodja znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju Carl Heron, namestnica direktorja Muzeja mavzoleja cesarja Činšihuanga Džov Ping ter številni predstavniki slovenskih raziskovalnih in dediščinskih ustanov.
Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Pri organizaciji sodeluje tudi Center odličnosti GreenHer, ki raziskuje možnosti zelenega in digitalnega prehoda v dediščinskem sektorju ter spodbuja razvoj trajnostnih pristopov k varovanju kulturne dediščine.
DEDIŠČINA
Najvišja slovenska zgradba praznuje 50 let: Trboveljski dimnik ostaja simbol industrijske dediščine
Trboveljski dimnik, eden najbolj prepoznavnih objektov slovenske industrijske krajine, letos zaznamuje 50 let od začetka delovanja. S svojimi 360 metri višine ostaja najvišja zgrajena struktura v Sloveniji in eden najizrazitejših simbolov industrijskega razvoja Zasavja.
Ob jubileju so v Zasavskem muzeju Trbovlje pripravili ulično razstavo, ki obiskovalcem približuje zgodbo o nastanku, gradnji in pomenu tega izjemnega inženirskega dosežka, ki že desetletje ne opravlja več svoje prvotne funkcije, vendar ostaja pomemben del kolektivnega spomina regije.
Inženirski dosežek v središču zasavske doline
Dimnik je bil dokončan sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja kot del takratne Termoelektrarne Trbovlje. Njegov osnovni namen je bil zmanjšati vpliv emisij žveplovega dioksida na neposredno okolico in izboljšati kakovost zraka v ozkih zasavskih dolinah.
Z višino 360 metrov je objekt še danes eden najvišjih industrijskih dimnikov v Evropi. Njegove dimenzije in tehnične značilnosti pričajo o obdobju intenzivnega industrijskega razvoja, ki je desetletja oblikoval podobo Trbovelj in širšega Zasavja.
Po zaprtju rudnikov in prenehanju delovanja termoelektrarne leta 2014 je dimnik izgubil svojo prvotno funkcijo, vendar je ostal eden najpomembnejših spomenikov industrijske dediščine v Sloveniji.

Razstava o simbolu mesta
Ob 50-letnici objekta je Zasavski muzej Trbovlje pripravil ulično razstavo pred muzejsko stavbo, kjer je na več panojih predstavljena zgodovina načrtovanja in gradnje dimnika ter njegov vpliv na razvoj regije.
Razstava obiskovalcem ponuja vpogled v okoliščine nastanka objekta, tehnične izzive njegove izvedbe in pomen, ki ga je imel za lokalno skupnost skozi desetletja industrijskega razvoja.
Trboveljski dimnik danes presega svojo nekdanjo funkcionalno vlogo in predstavlja prepoznaven orientir v prostoru ter pomemben element identitete mesta.
Od industrijskega objekta do turistične znamenitosti
Čeprav je dostop na dimnik zaradi varnosti prepovedan, objekt še vedno privablja številne ljubitelje industrijske arhitekture, fotografije in adrenalinskih doživetij. V lokalnem okolju zato vse pogosteje razmišljajo o novih vsebinah, ki bi ta izjemni objekt še bolj približale obiskovalcem.
Strokovne študije ga prepoznavajo kot enega najperspektivnejših primerov industrijske dediščine v Sloveniji, z velikim potencialom za razvoj specializiranega industrijskega turizma.
Delavski dom Trbovlje že danes omogoča virtualno izkušnjo vzpona na dimnik. S pomočjo tehnologije navidezne resničnosti lahko obiskovalci doživijo pogled z vrha najvišje slovenske zgradbe in spoznajo razsežnosti objekta, ki že pol stoletja zaznamuje veduto zasavske regije.
Industrijska dediščina kot del prihodnosti
Trboveljski dimnik je eden najizrazitejših primerov industrijske arhitekture v Sloveniji. Čeprav je bil zgrajen kot infrastrukturni objekt, je sčasoma prerasel svojo prvotno funkcijo in postal pomemben kulturni ter prostorski simbol.
Njegova zgodba odpira tudi širše vprašanje o prihodnosti opuščenih industrijskih objektov, ki lahko s premišljenimi vsebinami in novimi programi postanejo pomemben del sodobnega urbanega razvoja ter nosilci lokalne identitete.

DEDIŠČINA
Prenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika
Projekt prenove ptujske grajske žitnice je že skoraj leto dni brez konkretnega napredka, zato je Mestna občina Ptuj na ministrstvo za kulturo naslovila odprto pismo z zahtevo po takojšnjem ukrepanju. Na ministrstvu medtem odgovarjajo, da naj bi bil razpis za izvajalca del objavljen jeseni.
Po načrtih naj bi prenovljena grajska žitnica postala osrednji prostor za predstavitev bogate arheološke dediščine najstarejšega slovenskega mesta. Na Mestni občini Ptuj poudarjajo, da je bil projekt že pred leti prepoznan kot eden pomembnejših kulturnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Ministrstvo ga je sprva vključilo v načrt za okrevanje in odpornost, pozneje pa zaradi zamud preneslo na evropska kohezijska sredstva. Projekt ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, zagotovljenih pa je tudi 9,5 milijona evrov evropskih sredstev.
Občina opozarja na nove zamude in proceduralne zaplete
Na ptujski občini opozarjajo, da se objava javnega razpisa za izvajalca del nenehno prestavlja. Namesto začetka gradbenih del projekt spremljajo dodatna usklajevanja, nove presoje in vedno novi administrativni zapleti. Po njihovem mnenju takšno stanje odpira vprašanje, ali projekt sploh kdo želi izpeljati oziroma ali ga pristojni znajo učinkovito voditi.
Dodajajo, da se kljub pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju in pridobljenim soglasjem zdaj odpirajo vprašanja, ki bi morala biti rešena že v prejšnjih fazah projekta. Zaradi zahtev, povezanih z zaščito dreves, bi lahko bilo potrebno celo obsežnejše preprojektiranje objekta, kar bi dodatno ogrozilo časovni okvir izvedbe in možnost črpanja evropskih sredstev.

Na resnost razmer je februarja opozoril tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Po navedbah občine je minister izpostavil neustrezno dinamiko projekta, nespoštovanje časovnice ter resno tveganje, da bi se kohezijska sredstva preusmerila v druge projekte.
Mestna občina Ptuj zato od ministrstva za kulturo zahteva takojšnjo objavo razpisa na podlagi obstoječega gradbenega dovoljenja, okrepitev oziroma menjavo projektnega vodstva, uvedbo neposrednega nadzora nad delom direktorata in investicijske službe ter jasno določeno časovnico izvedbe.
V odprtem pismu so zapisali, da ne morejo več pristajati na dolgotrajna odlašanja, birokratske zaplete in izgubljanje časa. Opozarjajo, da so sredstva zagotovljena in projekt pripravljen, odgovorni pa bi morali prevzeti svojo vlogo ter začeti izvajati projekt. Vsak nadaljnji zamik po njihovem pomeni neposredno tveganje za izgubo ene največjih razvojnih in kulturnih priložnosti zadnjih desetletij.
Zaščita mamutovca dodatno zapletla pripravo projekta
Nadaljnji potek investicije bo v veliki meri odvisen od novega vodstva ministrstva za kulturo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da razumejo stališča ptujske občine in si tudi sami želijo čim hitrejše izvedbe projekta.
Ob tem so navedli, da je Zavod za varstvo narave po izdaji soglasja za gradbeno dovoljenje naknadno opozoril, da projektna dokumentacija v nekaterih delih ni povsem usklajena s pogoji za zaščito rastnega prostora zavarovanega mamutovca.
Od julija lani so zato potekala dodatna usklajevanja z zavodom. Projektant je aprila letos pripravil prilagoditve projekta, nato pa so sledile še dodatne zahteve, povezane z georadarskim snemanjem koreninskega sistema in hidrološkimi raziskavami tal.

Na ministrstvu zagotavljajo, da vse odprte zadeve obravnavajo prednostno, vendar je objava javnega naročila za izvajalca gradbenih del trenutno predvidena šele v tretji četrtini letošnjega leta. Kot poudarjajo, razpisa na podlagi neusklajene projektne dokumentacije ne morejo objaviti brez dodatnih tveganj, ki bi lahko vplivala tako na izvedbo projekta kot na pravočasno črpanje evropskih sredstev.
Dodali so še, da so v zadnjih dneh okrepili projektno vodenje in ustanovili posebno delovno skupino za pospešitev vseh preostalih aktivnosti. S tem naj bi bil zagotovljen tudi neposreden nadzor vodstva ministrstva nad projektom. Projekt, za katerega predvidevajo osem milijonov evrov kohezijskih sredstev in dodatne štiri milijone evrov iz sklada za obnovo, po njihovih besedah ostaja ena ključnih prioritet ministrstva.
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit Aniara: nove umivalniške rešitve za vsako kopalnico
-
Arhitektura2 meseca nazajPrenovljena Natalijina hiša v Štanjelu oživlja dediščino Maksa Fabianija
-
Dizajn2 meseca nazajDesignEuropa 2026: med finalisti tudi slovensko podjetje
-
Slovenija1 mesec nazajDostopne slovenske plaže: novosti za invalide na Obali
-
Arhitektura2 meseca nazajPlečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2
-
Arhitektura1 mesec nazajPariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto
-
Arhitektura1 mesec nazajStoletje brez Gaudija: arhitekturna dediščina, ki še vedno navdušuje
-
DOGODKI2 meseca nazajMednarodni trienale keramike UNICUM v Ljubljani z izrazito slovensko prisotnostjo

