DEDIŠČINA
Slovita katedrala Notre-Dame po petih letih prenove znova odprta
Po petih letih obnove so slovesno odprli pariško katedralo Notre-Dame, enega od ključnih spomenikov evropskega stavbarstva, ki ga je leta 2019 močno poškodoval požar.
Približno 850 let stara gotska katedrala, eden od pomembnih spomenikov gotske arhitekture na območju Île-de-France, je ena najbolj priljubljenih turističnih točk mesta. Leta 2019 so svet pretresli posnetki katedrale v ognjenih zubljih, ki so povzročili precejšnjo škodo. Dobrih pet let pozneje je obnova stavbe končana.
Uradna slovesnost se je začela ob 19.00, predtem sta na trg pred Notre-Dame prispela francoski predsednik Emmanuel Macron z ženo Brigitte Macron. Predsednik je nato sprejel svetovne voditelje in nagovoril zbrane, pariški nadškof Laurent Ulrich pa je s palico, izrezljano iz enega od strešnih nosilcev, ki so preživeli uničujoči požar pred petimi leti, ukazal katedrali, naj “odpre svoja vrata“, preden se je v katedrali pridružil številnim svetovnim voditeljem, vključno z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Pariški gasilci so ob ponovnem odprtju katedrale nocoj prejeli stoječe ovacije. Macron pa je v nagovoru izrazil “hvaležnost francoskega naroda” za obnovo Notre-Dame, kjer je bila v nedeljo ob 10.30 prva maša s 170 škofi in več kot 100 pariškimi duhovniki. Ob 18.30 bo sledilo drugo bogoslužje, ki bo odprto za javnost.
Zaradi slabe vremenske napovedi so veliki koncert z zvezdami pop- in klasične glasbe, med katerimi sta slavni pianist Lang Lang in francoski tenorist Benjamin Bernheim, v petek posneli pred katedralo, med sobotnim dogodkom pa so predvajali posnetek, so sporočili iz Elizejske palače in pariške škofije.

Delavcem je “uspelo nemogoče”
Obnova katedrale je stala približno 700 milijonov evrov. Macron je že dan po pogašenem požaru obljubil, da bo obnovljena v petih letih, kar so številni takrat označili za preveč ambiciozno napoved. Obnova je zares končana v napovedanem roku, jo je pa spremljalo polno izzivov in polemik.
Macron si je obnovljeno stavbo ogledal že prejšnji petek in takrat dejal, da je delavcem, ki so obnavljali katedralo, “uspelo nemogoče“, “zaceliti nacionalno rano“, ki jo je povzročil požar leta 2019, ki je uničil srednjeveško znamenitost.
Požar je stavbo zajel 15. aprila. Ob 18.20 med bogoslužjem se je sprožil prvi požarni alarm v katedrali. Verniki so sicer morali zapustiti cerkev, a so se lahko vrnili, saj še ni bilo videti požara. Ob 18.43 se je alarm znova sprožil, tedaj pa se je nad katedralo že dvigoval oblak dima. Cerkev so izpraznili, okoli 19.50 pa se je zrušil stolp. Vzrok požara sicer še danes ni ustrezno pojasnjen – za najverjetnejša povzročitelja sta obveljali bodisi slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.
Kljub učinkovitemu gašenju nastala velika škoda
Do naslednjega jutra je uspelo gasilcem ogenj pogasiti, konstrukcija je zdržala in spomenik je bil sicer rešen, škoda pa je bila kljub temu velika. Požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolp iz 19. stoletja. Na srečo ogenj ni poškodoval številnih umetnin in orgel z 8000 piščalmi, ki so nekaj škode utrpele le zaradi dima. Pred plameni jim je uspelo obvarovati tudi trnovo krono, najpomembnejšo relikvijo v katedrali. Streha in zvonik Notre-Dame sta bila prekrita s približno 400 tonami svinca. Ta strupena težka kovina se je v požaru utekočinila in izparela, del pa se je verjetno stekel v tla v soseščini.
Na dogodek so se takrat odzvali številni svetovni voditelji, med drugim nekdanji ameriški predsednik Barack Obama in takratna nemška kanclerka Angela Merkel ter ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin.
Za obnovo so zbrali več kot 840 milijonov evrov, sredstva pa je prispevalo 350.000 donatorjev iz 150 držav. Eden največjih donatorjev je bil francoski milijarder in vodja luksuzne skupine LVMH Bernard Arnault, ki je obnovi namenil 200 milijonov evrov.

Obnova se je začela šele leta 2021, saj je bilo prej treba stavbo očistiti in zavarovati. Predtem se je v javnosti sprožila polemika, kakšna naj bo končna podoba prenovljene katedrale – nekaj sodobnega ali zvesta izvirniku. V razpravi med politiki in arhitekti je posredoval tudi Unesco z opozorilom, da je katedrala vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine.
Obnavljali po srednjeveških metodah
Za obnovo strehe nad cerkveno ladjo so uporabili debla več kot 2000 hrastov (posekali so jih v približno 200 francoskih gozdovih), starih od 100 do 200 let, pri obdelavi lesa pa so se držali metod, kot so jih uporabljali v srednjem veku. Nove tramove so obdelovali s sekirami, tako kot v času prvih gradbenih mojstrov. V sklopu prenove so vgradili tudi edinstven sistem za zamegljevanje, ki v primeru požara sprosti na milijone mikrokapljic vode. Z obnovo je katedrala dobila tudi sodobno opremo – med drugim minimalistično oblikovana oltar in tabernakelj.
Z novim odprtjem ima katedrala tri nove zvonove, vključno s tistim, ki je bil v času letošnjih poletnih olimpijskih iger v Parizu na stadionu Stade de France. Na njem je napis Pariz 2024.
Pariško Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so pokopani francoski kralji. Ta pomembni spomenik evropskega stavbarstva je nazadnje večjo škodo utrpel med francosko revolucijo konec 18. stoletja, medtem ko je obe svetovni vojni prestal večinoma nepoškodovan. Gre za enega bolj obiskanih prizorišč v Parizu, saj ga letno obišče več kot 10 milijonov obiskovalcev

DEDIŠČINA
Slovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026
Projekt Šola prenove je prejemnik evropske nagrade za dediščino – nagrade Europa Nostra 2026 v kategoriji izobraževanja, usposabljanja in znanj. Gre za pobudo, ki v Sloveniji povezuje ključne strokovne in izobraževalne ustanove na področju varstva kulturne dediščine.
Slovesna podelitev nagrad bo 28. maja v Nikoziji v okviru Evropskega vrha o kulturni dediščini. Do 12. maja je na spletu odprto tudi glasovanje za nagrado občinstva 2026, katere prejemnik bo prejel 10.000 evrov.
Najuglednejše evropsko priznanje na področju dediščine
Nagrada Europa Nostra velja za najvišje evropsko priznanje na področju kulturne dediščine, podeljujeta pa jo Evropska komisija in organizacija Europa Nostra. Letos je priznanje prejelo 30 projektov in posameznikov iz 18 držav, izbranih med 261 prijavami iz 40 evropskih držav.

Generalni direktor Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je ob tem poudaril izjemen pomen projekta. Po njegovih besedah se strokovnjaki vsakodnevno soočajo z vprašanjem, kako dediščino ohranjati na način, ki bo relevanten tudi v prihodnosti – ne kot muzejski eksponat, temveč kot prostor življenja, znanja in izkušenj. Prav Šola prenove omogoča neposredno sodelovanje različnih strokovnjakov, lastnikov in drugih deležnikov, kar spodbuja prenos znanja in vzpostavljanje trajnih povezav.

Dekan Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani Miha Dešman je izpostavil, da projekt študentom omogoča neposreden stik z realnim prostorom in materiali. Dediščino tako ne dojemajo kot omejitev, temveč kot priložnost za nadgradnjo in sodobno interpretacijo.
Staša Florjanič, ravnateljica Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, je opozorila na pomen povezovanja teorije in prakse, zlasti v času, ko v srednješolskem izobraževanju prevladuje teoretični pristop. Po njenem mnenju je ključno, da mlade vzgajamo v duhu odgovornosti do stavbne dediščine ter jih motiviramo za njeno ohranjanje.

Mateja Hafner Dolenc iz Združenje zgodovinskih mest Slovenije je spomnila, da so pred desetletjem prepoznali potrebo po povezovanju na tem področju. Ob začetkih si niso predstavljali, kako široko se bo projekt razvil in kako hitro bo raslo število udeležencev ter sodelujočih strokovnjakov.
Konservatorka Katarina Odlazek je poudarila, da Šola prenove združuje izobraževanje, praktično delo in ozaveščanje. Delavnice povezujejo teoretična znanja z delom na terenu in so namenjene širokemu krogu udeležencev. Predstavljajo pomembno podporo lastnikom, izvajalcem, projektantom in konservatorjem pri kakovostnem usmerjanju prenov.



Poudarek tudi na priznanjih lastnikom prenovljenih objektov
V letošnjem programu je predvidenih pet delavnic za odrasle ter ena delavnica za otroke in mladino. Marca so na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki izvedli delavnico za mlade, kjer so učenci spoznavali kritje strehe s skrilom. Aprila sta sledili delavnica o sanaciji vlage v Krškem ter krovsko-kleparska delavnica izdelave skrilja za strešne kritine v Škofji Loki. V maju, juniju in septembru so načrtovane še delavnica suhozidne gradnje, delavnica restavriranja stavbnega pohištva v Novem mestu ter delavnica izdelave lesenih skodel v Kamniku.
Pomemben del programa predstavlja tudi razpis za priznanja za kakovostno prenovo objektov kulturne dediščine. Ta priznanja bienalno podeljujejo lastnikom, ki s skrbno prenovo oživljajo stare stavbe, njihove zgodbe ter tradicionalna obrtna znanja.
DEDIŠČINA
Plečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta
Plečnikova paviljona na območju graščine Katzenstein
V Begunjah na Gorenjskem se na območju nad graščino Katzenstein začenja sanacija Plečnikovega paviljona Brezjanka, ki naj bi bila po načrtih zaključena do začetka oktobra. Vrednost projekta znaša približno 150.000 evrov, sredstva pa bo država zagotovila v okviru odprave posledic poplav.
Tako paviljon Brezjanka kot tudi nekoliko večji paviljon Jožamurka je arhitekt Jože Plečnik zasnoval in postavil v drugi polovici tridesetih let preteklega stoletja. Brezjanka, zasnovana kot senčnica, stoji na koncu kostanjevega drevoreda, medtem ko se Jožamurka nahaja na vrtu graščine.
Projekt v vrednosti nekaj več kot 150.000 evrov
Pogodba za izvedbo sanacijskih del s podjetjem Gnom je bila podpisana konec marca. Projekt zajema celovito obnovo temeljev in ploščadi, ureditev odvodnjavanja ter stabilizacijo pobočja.
Kot so po podpisu pogodbe med radovljiškim županom Cirilom Globočnikom in direktorjem podjetja Gnom Jožefom Drešarjem sporočili z Občine Radovljica, je cilj investicije odpraviti posledice poplav, ki so državo prizadele avgusta 2023, ter zagotoviti dolgoročno zaščito kulturnega spomenika državnega pomena.
Skupna vrednost del, vključno z davkom na dodano vrednost, presega 150.000 evrov. Sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna, obnova pa poteka v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Korak k celoviti obnovi obeh paviljonov
S sanacijo Brezjanke bo obnovljen eden od dveh dotrajanih paviljonov na območju graščine Katzenstein. Občina Radovljica si že dlje časa prizadeva za celovito prenovo obeh objektov. Župan Globočnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo letos prenovljena Brezjanka, katere obnova je tehnično manj zahtevna kot sanacija Jožamurke.
Pri paviljonu Jožamurka ostaja ključno vprašanje stabilnosti terena, saj še ni dokončno odločeno, ali ga bo mogoče ohraniti na obstoječi lokaciji ali pa ga bo treba preseliti. Po županovem mnenju bi bilo mogoče s primernimi ukrepi stabilizirati tako objekt kot brežino za njim, vendar bodo končno odločitev sprejeli strokovnjaki, ki se s problematiko ukvarjajo že več let.
Župan ob tem izraža pričakovanje, da bo ob zaključku obnove Brezjanke sprejeta tudi strokovna odločitev glede prihodnosti Jožamurke. Pri tem računa na podporo države, saj bi lahko že sama stabilizacija terena presegla milijon evrov.
Nastanek po naročilu redovnic in Plečnikova arhitekturna vizija
Paviljon Jožamurka je bil zgrajen med letoma 1937 in 1938 po naročilu redovnic reda sv. Vincencija Pavelskega, ki so v graščini upravljale žensko kaznilnico. Pri zasnovi je Plečnik uporabil motiv »hiše v hiši«, ki izhaja iz antične arhitekture.
Načrte za Brezjanko je arhitekt pripravil leta 1939, prav tako po naročilu redovnic. Za nosilne stebre je uporabil šest masivnih hrastovih debel, streho pa prekril z betonskimi strešniki. Posebnost paviljona predstavlja tlak, okrašen z mozaiki iz prodnikov, opeke in drugih keramičnih elementov, kar poudarja njegovo izrazito umetniško in krajinsko vrednost.
DEDIŠČINA
Zgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
Z zaključkom zahtevne obnove oken na občinski mestni palači v Kranju so strokovnjaki uspešno ohranili pomemben del arhitekturne dediščine Edvarda Ravnikarja. Kot so poudarili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), projekt dokazuje, da je mogoče tudi pri arhitekturi druge polovice 20. stoletja posege zasnovati na načelu ohranjanja in ne nadomeščanja.
Prenova kot primer dobre prakse modernistične arhitekture
Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) in ima status kulturnega spomenika državnega pomena, je bila deležna skrbno načrtovane in strokovno vodene prenove. Po besedah konservatorke Nataše Ülen iz kranjske enote ZVKDS projekt predstavlja pomemben primer dobre prakse, saj hkrati ohranja materialno avtentičnost, izboljšuje uporabnost objekta in prispeva nova znanja za prihodnje prenove modernistične arhitekture.


Tehnično zahtevna izvedba in izboljšani pogoji rabe
Kot je izpostavil kranjski župan Matjaž Rakovec, je bila obnova velik izziv zaradi spomeniške zaščite, tehnične zahtevnosti in dejstva, da so dela potekala ob nemotenem delovanju občinske uprave. Zahvalil se je konservatorjem, izvajalcem iz Mizarstva Ovsenik ter vsem sodelujočim za strokovno izvedbo in potrpežljivost.
Restavratorska dela so zajemala ohranjanje izvornih materialov, čiščenje in zaščito kovinskih elementov ter rekonstrukcijo poškodovanih delov. S tem so v celoti ohranili značilnosti Ravnikarjeve zasnove. Hkrati so z obnovo bistveno izboljšali energetsko učinkovitost objekta in pogoje za delo v notranjih prostorih.
Zahtevnost posega ponazarja tudi primer velikega okna v osrednji dvorani: pred prenovo je tehtalo približno 15 kilogramov, po vgradnji sodobnega dvoslojnega termopana pa skoraj 130 kilogramov.


Ohranjanje avtentičnosti ob sodobnih tehničnih zahtevah
Na ZVKDS so poudarili, da je bil temeljni konservatorski pristop usmerjen v ohranjanje čim več izvorne materialne substance in ključnih detajlov stavbnega pohištva. Namesto popolne zamenjave so obnovili obstoječe lesene okvirje, ohranili konstrukcijsko logiko in značilno podobo oken ter jih hkrati prilagodili sodobnim zahtevam.


Posebno pozornost so namenili sanaciji velikih dvoranskih zasteklitev na jugozahodni strani stavbe, ki sodijo med najbolj prepoznavne in arhitekturno izstopajoče elemente Ravnikarjeve zasnove.
Kot poudarjajo na ZVKDS, prenova mestne palače v Kranju predstavlja zgleden primer strokovno premišljene obnove modernistične arhitekture, ki spoštuje avtentičnost spomenika, obenem pa izboljšuje pogoje njegove sodobne rabe.

-
EKOLOGIJA2 meseca nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazajPrapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji
-
Arhitektura2 meseca nazajPrenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
-
Arhitektura2 meseca nazajSmiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajZgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
-
Dizajn2 meseca nazajNova dimenzija funkcionalnosti in oblikovanja
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova Kulturnega doma Črnomelj: sodobna posodobitev z ohranjenim zgodovinskim značajem
-
GRADNJA2 meseca nazajHitra cesta na Koroškem: potrjen prostorski načrt za odsek Slovenj Gradec–Dravograd

