Energetska učinkovitost
“Najprej soglasje za sončno elektrarno, šele nato investicija” opozarja tržni inšpektorat

V zadnjih letih je veliko zanimanja za gradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo, pravijo na tržnem inšpektoratu, zato potencialnim investitorjem v izogib nevšečnostim svetujejo, da najprej pridobijo soglasje za priključitev pri elektrodistributerju.
Gradnja sončne elektrarne za samooskrbo po načelu t. i. net meteringa omogoča uporabnikom, da lahko na svojih obstoječih objektih s proizvodnjo električne energije iz fotovoltaičnih modulov pokrivajo ali delno pokrivajo porabo električne energije v gospodinjstvih.
Če je proizvedena energija v obračunskem časovnem obdobju večja od porabe na odjemnem mestu, jo proizvajalec brezplačno odda v omrežje. Če pa je proizvodnja elektrike manjša od porabe, elektrodistributer obračuna razliko in zanjo izstavi račun lastniku odjemnega mesta.
V skladu s trenutno veljavnimi predpisi je moč elektrarn za samooskrbo določena na raven do 80 odstotkov od priključne moči na odjemnem mestu. “Na primer, če imamo v glavni omarici (na odjemnem mestu) glavne varovalke 3 x 20 A, znaša izračunana priključna moč 13,86 kilovata, maksimalna moč elektrarne bi torej lahko znašala 11,09 kilovata,” so kot primer navedli na inšpektoratu.
Vlagatelj mora pred morebitno gradnjo sončne elektrarne pridobiti soglasje za priključitev od sistemskega operaterja distribucijskega elektroenergetskega omrežja SODO. V tem soglasju so navedeni pogoji za priključitev ter možna velikost elektrarne glede na mesto priključitve na omrežje.
Soglasje pred začetkom investicije
Pridobitev soglasja lahko v imenu investitorja opravi tudi izvajalec del. Ker pa je ta že pred podajo vloge izvedel določene aktivnosti, kot so ogled in izračuni, je po navedbah inšpektorata upravičen do plačila opravljene storitve ne glede na izid izdanega soglasja za priključitev.
Zaradi tega na inšpektoratu potencialnim vlagateljem svetujejo, da sami, še pred zbiranjem ponudb in morebitnim podpisom pogodbe z izvajalcem, pridobijo soglasje za priključitev pri elektrodistributerju in se tako predhodno prepričajo o možnostih za priključitev načrtovanega objekta na elektroenergetski sistem.
Elektrooperater namreč pristopi k reševanju vloge ter pripravi in izdaji soglasja šele takrat, ko je vloga popolna, pojasnjujejo in dodajajo, da z izdajo soglasja operater izvede tudi rezervacijo ustrezne priključne moči elektrarne, njena moč pa je odvisna od konfiguracije omrežja na predvidenem odjemnem mestu.
Lahko se zgodi, da investitor načrtuje izgradnjo na primer 11,09-kilovatne sončne elektrarne, po podani vlogi za izdajo soglasja za priključitev pa mu je moč omejena na recimo 5,7 kilovata.
Lahko pa se celo zgodi, da mu je vloga zavrnjena z obrazložitvijo, da na tem odjemnem mestu zaradi omejitve omrežja ni več možno priključiti elektrarne in da bi moral vlagatelj vložiti tudi v novo električno povezavo do transformatorja, če bi želel na omrežje priključiti načrtovano moč elektrarne, še opozarjajo na tržnem inšpektoratu.
Energetska učinkovitost
Slovenija: z obnovo starih zgradb bi do leta 2050 lahko prihranili kar 1,07 milijarde evrov

Življenje v zastarelih in neučinkovitih stavbah predstavlja tveganje za zdravje in presega finančne zmožnosti prebivalcev. Nezdrave stavbe imajo velik vpliv na podnebje in predstavljajo visok strošek za celotno skupnost, saj poleg zapravljanja energije povečujejo stroške zdravstvenega varstva in zmanjšujejo produktivnost. Trajnostna obnova nezdravih stavb je nujno potrebna, saj z njo lahko ustvarimo bolj zdravo in čisto okolje ter dolgoročno prihranimo. V Sloveniji kar 1,07 milijarde evrov do leta 2050.

Po podatkih raziskave Healthy Home Barometer (Barometer zdravih domov), je vsak tretji Slovenec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza. Čeprav so takšne razmere že same po sebi skrb vzbujajoče, pa ima slabo stanje zgradb in stanovanj širše posledice. Zaradi nezdravih stavb imamo povečane stroške zdravstvenega varstva in zmanjšano produktivnost, ki neposredno vpliva na gospodarstvo, medtem ko imajo potratne stavbe velik vpliv na podnebje. Poročilo Združenih narodov namreč kaže, da so se kljub naložbam v energetsko učinkovitost in zniževanju porabe energije emisije ogljikovega dioksida v gradbeništvu po pandemiji povzpele na rekordno raven.

Vlaganje v prenovo stavb ima očitne gospodarske koristi
V Sloveniji lahko prednosti zmanjšanja tveganj, povezanih z notranjo klimo v zaprtih prostorih, merimo tudi v denarju. Z zmanjšanjem izpostavljenosti vlagi ali plesni, s povečano stopnjo prezračevanja v javnih stavbah in izboljšanjem dostopa do dnevne svetlobe bi v Sloveniji do leta 2050 lahko prihranili 256 milijonov evrov na področju stroškov zdravljenja, 62 milijonov evrov na področju zdravja in produktivnosti, 352 milijonov evrov pri prezračevanju v šolah in 399 milijonov evrov pri prezračevanju in zadostni dnevni svetlobi v pisarnah. Skupaj bi to Sloveniji prineslo 1,07 milijarde kumulativne gospodarske koristi. Če upoštevamo vse države članice EU, bi do leta 2050 prihranili 608 milijard evrov.

Onesnažen zrak v zaprtih prostorih ima poleg vpliva na zdravje ljudi in produktivnost vpliv tudi na dobro počutje in zadovoljstvo. Izboljšanje tega prav tako prinaša velike gospodarske koristi na tem področju, ki jih v državah EU ocenjujejo na skoraj 100 milijard evrov na leto. To je enako celotni finančni podpori Evropske unije (SURE) za nujne primere brezposelnosti, namenjeni 19 članicam v letu 2021 za boj proti negativnim gospodarskim in socialnim posledicam epidemije.
Raziskava je tudi pokazala, da se gospodarske koristi prenov ne omejujejo zgolj na področje stanovanjskih nepremičnin. Povečanje hitrosti prezračevanja v pisarnah za le en liter na sekundo lahko prinese prihranke v višini 27 milijonov evrov, kar pa lahko naraste na kar 192 milijonov evrov v primeru bistvenega povečanja stopnje prezračevanja (7 l/s). Namreč ustrezno prezračevanje v pisarnah vpliva tudi na večjo koncentracijo pri delu. Ustrezne razmere pa lahko koristno vplivajo tudi na mlade, saj ustreznost zraka vpliva na njihove učne sposobnosti. Raziskava je namreč pokazala, da se lahko ekonomski učinki izboljšanja prezračevanja v šolah povzpnejo do 350 milijonov evrov, pod pogojem, da stopnja prezračevanja preseže 3 l/s na osebo.

DOGODKI
Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija) je pred dnevi organiziralo strokovno srečanje, na katerem so izpostavili ključne vidike izvedbe toplotnega ovoja stavbe po merilih trajnostne gradnje, se posvetili vse bolj aktualnim izzivom pri razogličenju stavb in iz naslova vse večjih potreb po proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov tudi kriterijem za vgradnjo sončnih elektrarn na strehe in fasade bivalnih, poslovnih in industrijskih objektov.
Odgovornost gradbeega sektorja za trajnostne izboljšave
Izobraževanja, ki je potekalo v nabito polni mavrični predavalnici, se je udeležilo kar 110 slušateljev s področja gradbeništva in urejanja prostora, med njimi projektanti in arhitekti iz vrst IZS in ZAPS, upravniki večstanovanjskih stavb ter drugi strokovnjaki, ki so upravljavsko, okoljsko ali ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. Dogodek, ki ga je povezoval dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, so podprla podjetja JUB, JUBHome, Wienerberger Slovenija, Knauf Insulation, F. Leskovec in URSA Slovenija, predavanji na temo sončnih elektrarn in aktualnih nepovratnih spodbud pa sta prispevala še predstavnika Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) ter Eko sklada.
Predavatelji so v ospredje postavili veliko odgovornost gradbenega sektorja za trajnostne izboljšave pri gradnji stavb, saj te porabijo skoraj polovico vse energije in surovin in so ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Fokusirali so se na energijsko učinkovitost stavb in pomembnost vgradnje kakovostnih in certificiranih toplotnoizolacijskih sistemov, kjer igrajo ključno vlogo uporabljeni gradbeni materiali. Ti morajo izpolnjevati vse zahteve trajnostne gradnje, vse od projektiranja do izvedbe, vključujoč celotni življenjski cikel stavb in vpetost v krožno gospodarstvo. Gradnja mora temeljiti na trajnostni rabi virov, ki omogočajo uporabo okoljsko sprejemljivih surovin in recikliranje gradbenih materialov.

Fasadne rešitve in prednosti izolacijskih materialov
Ovoj stavbe je zelo pomemben konstrukcijski element trajnostne gradnje, saj mora uporabnikom nuditi varnost, udobnost ter trajnost v smislu funkcionalnosti in estetskih lastnosti, kar ima velik vpliv na življenjsko dobo in dodano vrednost objekta. Predavatelji so udeležencem predstavili fasadne rešitve in karakteristike posameznih materialov ter prednosti trajnostnih izolacijskih materialov za kontaktne ETICS in prezračevane fasade. Izpostavili so nujnost izvedbe zrakotesne izvedbe ovoja ter rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti ter toplotnega in zvočnega udobja za vse vrste stavb. Veliko pozornosti so posvetili tudi požarni zaščiti objektov, ki ima lahko velik vpliv na življenje, zdravje in bivalno udobje uporabnikov stavb. Opozorili so na standarde, s katerimi proizvajalci dokazujejo lastnosti vgrajenega izdelka ali sistema, med njimi je pomemben EAD, evropski ocenjevalni dokument, ki natančno navaja vse kriterije, ki jim mora zadostiti fasadni sistem. Tako morajo biti kontaktne (ETICS)fasade skladne z vsemi zakonskimi zahtevami in standardi ter imeti na podlagi EAD izdelano evropsko tehnično oceno ETA, v kateri so navedeni tudi vsi profili, ki so primerni in odobreni za uporabo, prav tako sidrni sistemi, ki morajo biti testirani v samem fasadnem sistemu. Za fasadne sisteme lahko proizvajalec pridobi tudi okoljsko deklaracijo proizvoda EPD, ki predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda.

Govora tudi drugih tehničnih smernicah ter energetiki
Predavatelji so predstavili tudi fasadne rešitve iz opečnih elementov ter podrobnosti gradnje sodobnih hiš z ICF sistemom, vključno s sistemom tesnjenja, pa tudi sodobne načine in možnosti izvedbe dekorativnih slojev na kontaktnih fasadah. Udeleženci so za vgradnjo fasadnih sistemov pridobili še ključne informacije o načinih sidranja vseh vrst izolacij ter se seznanili s prednostmi izolacijskih materialov iz kamene in steklene mineralne volne, EPS-a ter z novo generacijo izdelkov za izolacijo fasad in podzidkov. Na izobraževanju so pozornost posvetili še zakonodajnim vidikom trajnostne gradnje ter predpisanim tehničnim smernicam na področju požarne varnosti, predstavili pa tudi nove tehnične zahteve, ki jih pri izvedbi toplotne izolacije fasade od februarja dalje predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3) in jih za pridobitev subvencij predpisuje tudi Eko sklad.

Predstavnik Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) je udeležence med drugim seznanil z veljavno zakonodajo ter spremembo Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije iz leta 2022, lani decembra pa je bil sprejet tudi Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije (SE do 600 W). Prikazal je primere slabih in dobrih praks pri umeščanju sončnih elektrarn na strehe in fasade ter izzive, ki v prihodnje čakajo arhitekte in projektante pri snovanju njihove integracije na objekte. Predstavnik Eko sklada je v sklepnem delu izobraževanja predstavil še pogoje javnega razpisa za nepovratne finančne spodbude za sončne elektrarne za(individualno ali skupnostno) samooskrbo gospodinjstev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo (z ali brez baterijskega hranilnika). Upravičenci, ki so hkrati tudi odjemalci električne energije, morajo na Eko sklad oddati popolno vlogo z izpolnjenim obrazcem Vloga 104SUB-SO22 ter predpisane priloge, nepovratna finančna spodbuda pa se po izdani dokončni odločbi izplača predvidoma v 60 dneh.
Energetska učinkovitost
Švicarji z novo hidroelektrarno po svoje kljubujejo visokim cenam električne energije

Pred kratkim so Švicarji odprli eno od največjih elektrarn v Evropi, ki ima svoje rezervoarje vode in lahko električno energijo ustvarja po potrebi. Hranilna kapaciteta elektrarne je 20 milijonov kilovatnih ur elektrike. Podobno, le da desetkrat manjšo elektrarno imamo tudi v Sloveniji.
Pri švicarskem Valaisu so po 14 letih načrtovanja in del zagnali elektrarno Nand de Drance, ki leži 600 metrov pod zemljo in stoji med umetnima jezeroma Emosson in Viuex Emosson. Elektrarna zgornje jezero izkorišča kot hranilnik električne energije, saj lahko upravitelji prilagajajo proizvodnjo električne energije glede na potrebe po elektriki in njeno ceno. S tem taka elektrarna stabilizira električno omrežje tako doma v Švici kot tudi v Evropi.
Dela so začeli že leta 2008. Odstraniti so morali 1,7 milijona kubičnih metrov skal in kamenja, na gradbišču je bilo aktivnih več kot 400 delavcev. Zgradili so tudi 17 kilometrov različnih predorov. Naložba v hidroelektrarno je znašala dve milijardi švicarskih frankov.
Ko je elektrike v omrežju preveč, jo črpajo v zgornji rezervoar
Ko je v omrežju preveč elektrike, vodo črpajo iz spodnjega v višji rezervoar. Tam tako hranijo presežek električne energije. Ko je te v omrežju premalo, teče voda iz zgornjega rezervoarja skozi šest turbin proti spodnjemu rezervoarju in pri tem ustvarja potrebno elektriko. Vsako sekundo lahko skozi turbine steče 360 kubičnih metrov vode. Spremembo smeri vode lahko prilagodijo le v petih minutah.
Podobno rešitev v Sloveniji poznamo pri hidroelektrarni Avče nad Novo Gorico (hranilno jezero je na hribu nad elektrarno), ki pa je po zmogljivosti približno desetkrat manjša.
Hranijo lahko do 20 milijonov kilovatnih ur elektrike
Samo jezero Viuex Emosson ima namreč 25 milijonov kubičnih metrov vode, kar je primerljivo s 6.500 olimpijskimi bazeni. Elektrarna ima s šestimi turbinami zmogljivost 900 megavatnih ur. Zanimiv pa je podatek o 20 milijonih kilovatnih ur, ki jih elektrarna ves čas hrani v zgornjem bazenu. To je primerljivo z zmogljivostmi baterij 400 tisoč električnih avtomobilov oziroma 900 tisoč domov.
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Razstava ‘Figuralika’ v Cukrarni o odtujenosti človeka
-
Slovenija2 meseca nazaj
Prenovljene muzejske hiše v sečoveljskih solinah
-
Arhitektura2 tedna nazaj
Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Jakopičeva nagrada v roke slikarju Stašu Kleindienstu
-
Dizajn1 mesec nazaj
Festival oblikovanja Maribor navdušil z ravznovrstnim programom
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Poslovil se je Drago Tršar, eden osrednjih slovenskih kiparjev
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji
-
ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj
Energetska tranzicija: v obnovljive vire bo potrebno povečano vlaganje