V Galeriji ZDSLU so danes odprli skupinsko razstavo slovenskih umetnikov z naslovom Plameni hrepenenja. Po besedah kustosinje Nine Jeza raziskuje večplastnost človeškega poželenja ter čustev, kot so strast, hrepenenje in intimnost.

V Galeriji ZDSLU bo do 5. aprila na ogled skupinska razstava slovenskih umetnikov z naslovom Plameni hrepenenja, ki po besedah kustosinje Nine Jeza raziskuje večplastnost človeškega poželenja ter čustev, kot so strast, hrepenenje in intimnost. Skozi likovna dela se obiskovalci podajajo na vizualno in čustveno popotovanje, kjer v ospredje stopajo tako subtilne kot eksplicitne upodobitve telesnosti ter notranjih doživljanj, ki poželenje osmišljajo kot univerzalno človeško silo, je zapisala kustosinja.

Vizualne interpretacije poželenja

Razstavljena dela ponujajo raznolike poglede na poželenje – od subtilnih šepetov notranjega hrepenenja do drznih, neukročenih izbruhov strasti. Vsako umetniško delo predstavlja vizualno raziskovanje intime, kjer telo postane zemljevid neizrekljivega. Umetniki se tematike lotevajo na različne načine: nekateri skozi nežnost in ranljivost, drugi z ekspresivno surovostjo ali provokativno estetiko, ki preizprašuje meje zaznavanja.

Hrepenenje skozi umetnost

“Erotična umetnost ima bogato zgodovino, prepleteno s simboliko, cenzuro in osvoboditvijo izraza. Od prazgodovinskih upodobitev Vener do sodobnih eksperimentov je človeško telo v umetnosti vedno odsevalo željo, užitek in telesno izkušnjo. Umetniki v tej razstavi presegajo klasične estetske kanone in se osredotočajo na ekspresivnost, ranljivost ter raziskovanje čutnosti onkraj ustaljenih norm. Njihova dela ne prikazujejo zgolj telesnosti kot take, temveč utripajoči notranji svet, kjer se prepletata hrepenenje in njegova represija, svetloba in senca, bližina in oddaljenost,” je zapisala kustosinja Jeza.

Poželenje kot univerzalna izkušnja

Po besedah kustosinje razstava ni le vizualna predstavitev telesnosti, temveč drzno umetniško razmišljanje o poželenju kot univerzalni človeški izkušnji. V času, ko so tovrstne tematike pogosto potisnjene na obrobje, razstava odpira prostor za novo razumevanje intime in telesnosti. Umetniška dela ne ostajajo zgolj objekti opazovanja, temveč postajajo izkustvene točke, ki gledalca potegnejo v vrtinec čustev, interpretacij in samorefleksije, sklene Jeza.

Dvajset let po svoji prvi samostojni razstavi v Mariboru se Đanino Božić v razstavišču artKIT predstavlja z novimi deli. Razstava z naslovom Tako ali drugače bo odprta do 22. marca.

V predstavljeni seriji s postopkom ready-mada in konstruiranja podob ter predmetov, narejenih iz najrazličnejših recikliranih materialov, vabi k razmisleku o problematiki odpadkov in potrošniške družbe.

Od modro pobarvanega šolskega avtobusa, predimenzioniranega avtomobilčka z nenavadnim strešnim tovorom do kolažirane strani zavržene knjige. Umetnik postavlja pred gledalca prostorsko instalacijo štirih tematskih celot (arhivirane podobe, podobe vzorcev, objekti tovori, monokromi), katerih povezavo lahko najdemo v uporabi recikliranih materialov, plastičnih igrač, deformacijah ali – na primer – prevladi ‘Kleinove’ modre. Božić z njihovimi intermedijskimi odnosi odpira dialoške prostore njihovih pomenov, ki mu jih uspeva spretno vtkati v jezikovne in družbene diskurze, beremo ob razstavi.

Od minimalistične redukcije do igrive dekonstrukcije
Na svoji prvi mariborski razstavi se je Božić pred več kot dvajsetimi leti predstavil s ‘konstelacijami’, slikami na kovini, ob tej priložnosti pa razstavlja izbor novejših del, ki kažejo, da njegova umetnost ni ne ‘linearna’ ne ‘statična’ ne ‘predvidljiva’, temveč da so njegovi ustvarjalni procesi odprti za različna področja raziskovanja oblikovnih struktur in njihove elaboracije. Ne glede na to, da sta mu blizu logos in red, to sta minimalizem in neokonstruktivizem, je v svoji dolgoletni karieri pokazal, da se zlahka, skoraj igrivo sprehodi skozi različne umetniške idiome, so še zapisali ob postavitvi.

Biografija

Đanino Božić (Pulj, 1961) na umetniški sceni deluje od leta 1984. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom, grafiko, risanjem, knjigami umetnikov in prostorskimi instalacijami. Je eden tistih sodobnih hrvaških umetnikov, za katere nikoli ne vemo, kaj bodo razstavili in v katero smer se bo razvil njihov koncept. Od svojih začetkov do danes ustvarja in razstavlja na številnih samostojnih ali skupinskih dogodkih na Hrvaškem in zunaj nje in radovedno spremlja aktualno dogajanje v svetu umetnosti.

Mednarodni grafični likovni center se v tem letu pripravlja na: 70-letnico grafičnega bienala in 20. obletnico delovanja umetniškega tandema Small but dangers. Leto pa bo zaključil Oliver Pilič z novo serijo grafik, ustvarjenih z lesorezom.

Grafični bienale Ljubljana bo leta 2025 praznoval svojo 70-letnico. Umetniška vodja prihajajočega bienala je priznana kustosinja, predavateljica in raziskovalka, v Španiji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka Chus Martinez. Ob letošnji najavi vodenja bienala je izrazila prepričanje, da lokalni bienali bolj kot kadar koli prej igrajo bistveno vlogo, ko gre za nudenje modelov razstavljanja, ki so zmožni motivirati umetnike, a tudi poživiti družbene skupnosti okoli nas.

Grafično umetnost vidi kot žanr, katerega cilj je posredovati zgodbe in vrednote, ki jih potem kolektivno interpretiramo, in jim dati glas. “Ker živimo na robu velikega razkola, se moramo osredotočiti na ustvarjanje prostora v kulturi, ki bo zmožen zmanjšati jezo in zamere ter izzvati izkušnjo sprave,” je dejala in dodala, da je zelo počaščena, da ji je bila dana ta edinstvena priložnost. Na bienalu se je odločila tudi delati z umetniki, s katerimi doslej še ni sodelovala. “V tem smislu sta delo in situacija nova za vse: umetnike, zame in za občinstvo. Zdi se mi, da to v meni vzbudi občutek radovednosti in me potisne iz območja udobja, ker predpostavlja tveganje, ki bi ga kultura in umetnost vedno morali predpostavljati: pomembnost stalnega zaupanja umetnikom in njihovemu delu, pogoj raziskovalnosti in odprtosti,” so njene besede navedli na spletni strani MGLC-ja.

Poleg tega se je začela zanimati za fantazijo. “Tako kot nekatere tehnologije v razvoju, recimo umetna inteligenca, če navedem najbolj očitno, tudi fantazija ni bila zelo prisotna v umetniškem diskurzu, ker se nam zdi, da nad njo nimamo dovolj nadzora. Šele zdaj lahko med številnimi umetniki po vsem svetu zaznamo rastoče zanimanje za to, da bi se vrnili k fantaziji kot zaveznici pri pridobivanju prepričljivosti v javni sferi in občutka karizme pri obravnavi temeljnih tem. Z umetniki bi rada raziskovala, kako fantazija nudi jezik za ukvarjanje z družbenim. To imam v mislih”.

Razstava ob jubileju umetniškega dvojca Small but dangers
Small but dangers je umetniški dvojec, ki ga od leta 2005 sestavljata Mateja Rojc in Simon Hudolin – Salči. V slovenskem prostoru dodobra uveljavljen tandem ljubitelje umetnosti že od prvih razstav naprej sooča z izrazito večplastnostjo pomenov podob. Razstava ob 20. obletnici delovanja tandema bo ponudila pregled likovnih del, konceptualnih premislekov, fotografij in grafik, s katerimi je tandem nenehno preizkušal gledalčevo vizualno potrpežljivost in naklonjenost, so zapisali v MGLC-ju.

Prav tako od sredine novembra 2025 bo v gradu Tivoli na ogled razstava Oliverja Pilića Lesorezi. Predstavila bo štiri nove serije grafik, ki jih je Pilić zasnoval v grafičnem ateljeju MGLC-ja. Grafike odražajo njegov prepoznavni slog, ki temelji na združevanju tradicionalne tehnike lesoreza ter uporabe novih digitalnih tehnologij in orodij.

Še do sredine aprila 2025 si je v gradu Tivoli mogoče ogledati razstavo Victor Vasarely v odmevu, ki predstavlja izbor grafik, slik in objektov tega madžarsko-francoskega umetnika ter obenem ponuja vpogled v lokalni in regionalni prostor ter kaže na tukajšnjo recepcijo idej, ki jih je soustvarjal in zagovarjal Vasarely.

Razstave v gradu Tivoli

Do sredine aprila je na ogled še razstava madžarsko-francoskega umetnika Victorja Vasarelyja. Razstava ob jubileju kolektiva Small but dangers bo tam na ogled od sredine novembra 2025, istočasno pa pripravljajo še razstavo grafik Oliverja Pilića Lesorezi.

V Švicariji se bosta predstavila Helena Tahir in Damijan Kracina
Na samostojni razstavi v MGLC Švicariji bo Helena Tahir pod naslovom Poslednji sektor II. predstavila nova dela iz serije Poslednji sektor, ki so nastala v preteklem letu bivanja v MGLC Švicariji. Razstava bo vključevala njeno umetniško knjigo The Last Sector: Tracing Back My Father’s Unspoken Past, video instalacijo in dela na tekstilu, ustvarjena v različnih grafičnih tehnikah. S serijo Poslednji sektor II – nadaljevanje se umetnica vrača v dolgo zamolčano preteklost svojega očeta in jo prepleta s spomini na svoj prvi obisk Iraka, očetove domovine, leta 2023.

Razstava Damijana Kracine bo nosila naslov Navigacija. Kracina deluje predvsem na področju kiparstva in intermedijske umetnosti. Živi in ustvarja v Ljubljani, kjer ima delovni atelje v MGLC Švicariji. S svojimi zadnjimi deli in razstavami napoveduje morebitne scenarije prihodnosti živih bitij, ki naseljujejo planet. Na razstavi v MGLC Švicariji bo predstavil delo Navigacija v tehniki oglja na kartonu iz leta 2023.