Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Slovensko podjetje bo na Madžarskem pomagalo reciklirati baterije

Objavljeno

dne

Andrada Group, podjetje slovenskih gospodarstvenikov, bo kmalu na Madžarskem pomagala pri gradnji napredne tovarne za recikliranje baterij.

Podjetje Andrada Group načrtuje gradnjo tovarne za recikliranje baterij v madžarskem Alsózsolcu, ki bo postala najnaprednejša tovarna za recikliranje baterij na svetu.

Gre tudi za največjo slovensko naložbo v Madžarsko, katere vrednost je ocenjena na 10 milijard madžarskih forintov (približno 26,2 milijona evrov), je na Facebooku sporočil madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó.

Andrada Group, ustanovljena na Madžarskem, ima namen reciklirati baterije, ki se uporabljajo v električnih vozilih.  Ustanovitelji podjetja so slovenski podjetniki, strokovnjaki in dobavitelji avtomobilov, med njimi Iztok Seljak, Peter Tibaut in ACH Invest.

Obsežen reciklažni proces in nova delovna mesta

Naložba Andrade bo omogočila recikliranje 10.000 ton baterij na leto in ustvarila 200 delovnih mest. Podjetje bo prejelo tudi finančno podporo vlade v višini 4,7 milijarde madžarskih forintov (približno 12,3 milijona evrov).

Brez škode za okolje

Minister Szijjártó je poudaril, da bo recikliranje baterij potekalo brez škode za okolje, hkrati pa je povedal, da se Andrada zavzema za okoljske smernice, ki so štirikrat strožje od tistih, ki veljajo v Madžarski.

Madžarska bo tako vodilna država pri prehodu na električne avtomobile, hkrati pa so načrtovane tudi velike naložbe v sektorju na vzhodu države.  Ob tem je Peter Tibaut, izvršni direktor Andrada, je dejal, da bo tovarna največja slovenska naložba v Madžarsko doslej in ima strateški pomen za madžarsko vlado, ki bo projekt finančno podprla.

Podjetje bo sprva zaposlovalo 70 strokovnjakov za tehnologijo, do leta 2024 pa naj bi se število zaposlenih povečalo na 200.

Vir: Balkan Green Energy News

ZELENA ENERGIJA

V Srbiji s pomočjo slovenskega kapitala zagnali 22 vetrnih elektrarn

Objavljeno

dne

Avtor

V Golubcu na vzhodu Srbije blizu meje z Romunijo so uradno odprli eno največjih vetrnih elektrarn v jugovzhodni Evropi. Partnerja 165 milijonov evrov vredne naložbe sta srbska družba MK Group in slovenski sklad Alfi Renewables.

Skupaj so 22 najsodobnejših vetrnic postavili v dveh letih, letno pa bodo lahko proizvedli 310 gigavatnih ur zelene energije, kar je dovolj za oskrbo 75.000 gospodinjstev.

Moč elektrarne Krivača, ki stoji v treh občinah, je 105,6 megavata. Turbine je dobavil nemški Nordex, medtem ko je transformatorsko postajo postavil slovenski Kolektor Etra. Vetrnice so visoke 179 metrov, park in infrastrukturo pa so zgradili po tržnih pogojih, tako da Srbiji ni bilo treba primakniti nič. Sklenjena je bila tudi prodaja energije po dolgoročni pogodbi.

“Te vetrnice so zgled, kakšno bi moralo biti pridobivanje elektrike pri nas,” je na odprtju dejal predsednik uprave MK Group Mihailo Janković.

To je četrta vetrna elektrarna za srbsko MK Group in ena prvih naložb slovenskega podjetja Alfi Renewebels oziroma največjega regionalnega sklada za zelene energetske investicije Alfi Green. Park, ki bo letno prihranil 120.000 ton izpustov CO2, so zgradili v dveh letih, čeprav ima Srbija povsem evropsko zakonodajo, ko gre za gradbena dovoljenja in vplive na okolje.

Vetrna elektrarna Krivaća je ena izmed večjih investicij Slovenije v Srbiji. Foto: Alfi Renewables

“Imajo zelo poenostavljene procese in zelo se ve, kdo je stranka v postopku, predvsem pa tudi časovnice, kako lahko sončno ali vetrno elektrarno umestiš v prostor. In tukaj investitorji v Sloveniji vedno naletimo tudi na težavo lokalne skupnosti,” je povedal predsednik naložbenega odbora Alfi Green sklada Tomaž Berločnik.

Medtem v Srbiji že sodelujejo tudi pri gradnji sončnih elektrarn, naslednje investicije bodo na Hrvaškem. Upajo, da bodo ob spremembah zakonodaje, med drugim z nadomestili za občine, lahko več investirali tudi doma.

“Ustvariti moramo razmere, v katerih bodo vlagatelji pripravljeni sodelovati pri takih projektih. To je naloga države, zasebniki pa morajo prepoznati priložnost,” je dejal srbski premier Miloš Vučević.

Slovenski veleposlanik v Srbiji Damjan Bergant je ob tem izrazil željo, da pridejo tudi srbske investicije v Slovenijo.

Pri financiranju je pomagal konzorcij štirih bank, med njimi je NLB, ki se zdaj s partnerjem v Krivači Miodragom Kostićem oziroma njegovim holdingom Agri Europe, med drugim že lastnikom Gorenjske banke, bori za delež avstrijske Addiko banke.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Objavljeno

dne

Avtor

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako dodali za skoraj 60 gigavatov dodatnih kapacitet. A v luči te nepretrgane rasti se evropski proizvajalci fotovoltaike soočajo z vse večjim izzivom – kitajsko konkurenco. Izdelki z Daljnega vzhoda so za tretjino cenejši, štiri velika evropska podjetja se soočajo z likvidnostnimi težavami. Evropska komisija pa želi, da bo do leta 2030 kar 40 odstotkov vseh sončnih panelov, nameščenih v EU, proizvedenih znotraj unije.

Evropski trg sončne energije se sooča s poplavo poceni uvoza s Kitajske, ki resno ogroža domačo proizvodnjo. Evropsko združenje proizvajalcev zato poziva k odločnim ukrepom, ki bi rešili domače proizvajalce. Toda kot pravi Marko Femc iz podjetja Plan net, “evropski industriji ni več pomoči.” 

Evropska unija stoji na prelomnici, saj si prizadeva za prehod v bolj trajnostno in energetsko samozadostno prihodnost. Zaveza k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je neizogibno povezana z investicijami v obnovljive vire energije, pri čemer sončna energija igra ključno vlogo. Poplava poceni izdelkov s Kitajske in Tajvana pomeni spopad z agresivno konkurenco, ki izkrivlja evropska tržna pravila. “Kitajska podjetja plačajo 6,5 odstotka DDV-ja, če izdelke izvozijo, jim država povrne 17,5 odstotka davka,” agresivni pristop opisuje Dag Kralj iz Bisola, enega bolje pozicioniranih in podjetij v Evropi. Dodaja, da se osredotočajo predvsem na kakovost in diverzifikacijo prodaje. 

V zadnjih tednih se je situacija še zaostrila, saj so štiri evropske tovarne sončnih panelov napovedale svoje zaprtje ali pa so že zaprle svoja vrata, med temi je tudi nemški Meyer Burger. Ta paradoks med naraščajočo potrebo po sončni energiji in upadajočo proizvodnjo znotraj EU je opozoril na nujnost ukrepanja. Kitajska deluje po petletkah in to je že njihov tretji cikel, kjer agresivno nastopajo na evropskem trgu, dodaja Kralj. “Ta zgodba s poceni paneli traja že vsaj deset let, Siemens in Bosch sta že leta 2013 končali proizvodnjo z milijardnimi izgubami. Ocenjujem, da je trenutno le pet odstotkov nameščenih panelov v Evropi tudi evropskega porekla.” 

Ponovno davčni ukrepi?

Zaradi presežne globalne proizvodne zmogljivosti, ki jo poganjajo zlasti kitajske tovarne, so cene sončnih panelov padle na točko, kjer so evropski proizvajalci prisiljeni prodajati izdelke z velikimi izgubami. Industrijske skupine pozivajo k ukrepom, da bi se spopadle s to grožnjo. “Evropski proizvajalci so na robu,” pravi Johan Lindahl, generalni sekretar Evropskega sveta za proizvodnjo sončnih panelov (ESMC), ki zahteva hitro in odločno ukrepanje.

Na mizi je več možnosti, ki vključujejo protidampinške preiskave proti Kitajski, ki bi lahko privedle do višjih uvoznih tarif, in spodbude za države članice, da ohranijo proizvodnjo. V duhu kriznega odziva so uradniki EU poudarili, da Komisija “preučuje vse možnosti” in da je pripravljena sprejeti trgovinske ukrepe.

A medtem ko nekateri v industriji, kot je ESMC, menijo, da so evropski proizvajalci tik pred propadom in bi lahko brez nujne podpore zaprli svoje obrate v treh mesecih, drugi, kot je združenje SolarPower Europe, pozivajo proti trgovinskim oviram, saj bi to lahko škodilo industriji in ogrozilo podnebne cilje EU. Tudi Robert Otorepec s podjetja Sol Navitas meni, da takšni ukrepi ne bodo imeli posebne koristi. “To je Evropa že večkrat poskušala, a ji doslej ni uspelo. Tudi evropski proizvajalci solarnih panelov komponente uvažajo s Kitajske. Kakovost pri tem pa ni nič slabša, pač kupiš izdelke višjih cenovnih razredov.”

Na terenu je tako, pravi, da glavne komponente sončne elektrarne večinoma kupujejo od kitajskih podjetij, kamor sodijo solarni moduli in razsmerniki, od evropskih dobaviteljev pa kupujejo nosilne konstrukcije in električne omarice. Podporne komponente z nižjo dodano vrednostjo. “V domeni Kitajske bodo kmalu tudi hranilniki električne energije.”

Evropa se sooča tudi s poplavo kitajskih električnih vozil, ki so veliko cenejša.

Kitajska, ki je lani namestila več sočnih kapacitet kot ves svet skupaj, se lahko tudi odloči in vso proizvedeno količino namesti na domačih tleh. “To posledično lahko povzroči pomanjkanje panelov v Evropi in dvig cen,” dodaja Kristijan Brecl s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Industrijski predstavniki in uradniki EU se tako morajo odločiti in poiskati ravnovesje med zaščito domače industrije in spodbujanjem rasti nameščanja obnovljivih virov energije, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza in zagotovili, da bo evropski trg sončne energije lahko izpolnil svoje obljube za prihodnost.

Pripravil: Miha Kranjc

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Eko sklad: več sredstev za okoljske naložbe in zmanjšanje energetske revščine

Objavljeno

dne

Avtor

Eko sklad je povečal sredstva na dveh odprtih javnih pozivih, in sicer za kreditiranje okoljskih naložb občanov ter za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za zmanjševanje energetske revščine. Na prvem je po novem na voljo 35 milijonov evrov, na drugem pa 10 milijonov. Spremembi je Eko sklad objavil v uradnem listu.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov je Eko sklad objavil julija in tedaj razpisal za skupno 15 milijonov evrov ugodnih posojil. Danes je sredstva povečal na 35 milijonov evrov. Sredstva so med drugim na voljo za nakup toplotne črpalke, obnovo fasade in zamenjavo oken, gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih stanovanjskih stavb, nakup okolju prijaznih vozil.

Na voljo so posojila s fiksno (2,8 odstotka) ali spremenljivo obrestno mero (trimesečni euribor + 1,0 odstotka). Posameznik lahko poda več vlog za dodelitev kredita, lahko pa za kredite za isto naložbo zaprosi tudi več upravičencev.

Vloge je mogoče oddati do objave zaključka javnega poziva v uradnem listu oziroma do razdelitve razpisanih sredstev.

Povečali so tudi sredstva za nepovratno finančno spodbudo za zmanjševanje energetske revščine. Po novem je na voljo skupno 10 milijonov evrov, potem ko je sklad v začetku decembra razpisal pet milijonov evrov.

Prijavijo se lahko vsa materialno ogrožena gospodinjstva, ki prebivajo v energetsko neučinkovitih stavbah ali v neustreznih bivanjskih razmerah. Gospodinjstvo bo lahko prejelo do 18.000 evrov.

Vlogo na javni poziv je mogoče vložiti do objave zaključka poziva v uradnem listu. Vložiti jo je mogoče osebno, po navadni pošti ali po elektronski pošti.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI2 tedna nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO