Svetovne investicije v zeleno energijo kar rastejo in rastejo, letos naj bi dosegle že več kot 1,5 milijarde evrov, pri čemer bo letos v energetiko vloženih skupno 2,5 milijarde evrov.

Globalne investicije v čisto energijo naj bi letos dosegle 1,5 milijarde evrov od skupno 2,5 milijarde evrov, ki bodo letos vloženi v energetiko, kaže najnovejše poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) o svetovnih energetskih investicijah.

Čista energija vključuje obnovljive vire, električna vozila, jedrsko energijo in izboljšave energetske učinkovitosti. Letne investicije v čisto energijo naj bi med letoma 2021 in 2023 porasle za četrtino, k čemur so v zadnjih letih prispevala predvsem obdobja močne gospodarske rasti ter nestabilnosti cen fosilnih goriv.

Dodajmo še, da je energija iz vetra in sonca je v Evropski uniji v maju presegla skupno proizvodnjo energije iz fosilnih goriv, kažejo podatki organizacije Ember. To je prvi celoten mesec v zgodovini, ko se je s pomočjo obnovljivih virov energije proizvedlo več elektrike kot z vsemi fosilnimi gorivi skupaj, pri čemer je skoraj tretjina električne energije v EU prišla iz vetra in sonca. Fosilna goriva so dosegla rekordno nizko vrednost – 27 odstotkov.

Kaj pravijo številke?

Proizvodnja električne energije iz vetra se je prav tako povečala v primerjavi z majem lani, vendar ni dosegla rekorda, ki je bil dosežen januarja letos, ko je vetrna energija prispevala 23 odstotkov električne energije v EU.

Kot primer lahko navedemo, da je Portugalska leta 2022 namestila 0,9 GW sončnih fotovoltaičnih sistemov, s čimer je povečala svojo sončno zmogljivost za več kot 50 odstotkov na 2,5 GW – dovolj, da napaja približno 1 milijon domov. Ta dodatna zmogljivost je pripomogla k temu, da je bila proizvodnja električne energije iz vetra in sonca v državi aprila več kot 50 odstotkov celotne proizvodnje električne energije.

Tudi druge države EU, vključno s Španijo, Švedsko in Belgijo, so letos dosegle rekordno visoke vrednosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Proizvodnja električne energije iz premoga je vse manjša in je nedavno znašala le 10 odstotkov, medtem ko je delež plina dosegel najnižjo vrednost vse od leta 2018 – 15 odstotkov.

Družba HESS združuje sonce in vodo ter odpira vrata zeleni energiji in energetski neodvisnosti – prav to dokazuje nedavno uradno odprta sončna elektrarna!

Z otvoritvijo največje sončne elektrarne v državi na prvi poletni dan, je Slovenija naredila pomemben korak naprej v pridobivanju zelene energije ter doseganju energetske neodvisnosti.

Elektrarna, ki se razprostira na šestih hektarjih ob reki Savi v bližini Brežic, predstavlja prelomnico v pridobivanju čiste energije. Ob odprtju se je dogodka udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojan Kumer, ki je izrazil podporo projektu.

Direktor družbe HESS, Bogdan Barbič, je poudaril pomen uspešnega povezovanja sončne in hidroenergije. Sistem deluje na način, da sončna elektrarna ob višku proizvodnje energije čez dan to energijo shrani za nočni čas.

Hidroelektrarna nato nadomesti manjšo proizvodnjo in tako zagotavlja stabilnost energetskega sistema. Takšno inovativno povezovanje različnih obnovljivih virov energije je korak naprej k trajnostni energetski prihodnosti.

Generalni direktor družbe GEN energija, dr. Dejan Paravan, je poudaril, da je napačno razmišljanje o nasprotovanju med jedrsko energijo in energijo iz obnovljivih virov. Obe tehnologiji se lahko uspešno dopolnjujeta, kar je ključno za doseganje energetske neodvisnosti. Poudaril je potrebo po sprejemanju obeh tehnologij, ki skupaj zagotavljata stabilno in trajnostno energetsko prihodnost.

Pomembna prelomnica za slovensko energetiko

Sončna elektrarna Brežice je prva v Sloveniji, ki dosega moč 6 MWp, in je priključena na prenosno 110 kV omrežje. S tem se izogne obremenjevanju distribucijskih omrežij ter zagotavlja stabilnost in zanesljivost oskrbe. Elektrarna ima tudi večnamensko uporabo, saj je vzpostavljen koncept agrofotovoltaike. S tem se dosega dvojna raba zemljišč, saj se sončni paneli kombinirajo s kmetijsko pridelavo.

Na površinah pod sončnimi paneli lahko tako kmetje vedno gojijo različne vrste pridelkov, kot so zelenjava, jagode ali zelišča. S tem se dosega optimalna izraba zemljišč, kar je še posebej pomembno v okoljih z omejenimi prostorskimi viri.

Kaj sončna elektrarna prinaša?

Sončna elektrarna Brežice bo letno proizvedla toliko čiste električne energije, da je bo dovolj za oskrbo približno 1.800 gospodinjstev. S tem se zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv ter zmanjšuje izpust toplogrednih plinov, kar prispeva k zmanjšanju onesnaževanja okolja in blaženju podnebnih sprememb.

Tehnične karakteristike FEBR-D3

Moč elektrarne: 6 MW

Število modulov: 11.232

Število razsmernikov: 28

Ostala oprema: Transformatorska postaja 10,5 kV / 800 V, SN in NN stikališče, oprema telekomunikacij in sistema vodenja

Kablovod: 10,5 kV, 3,7 km med FEBR-D3 in HE Brežice

Skupna površina modulov: 29.000 m2

Predvidena letna proizvodnja: 6.840 MWh = oskrba 1.800 povprečnih gospodinjstev letno  = 34.200.000 zelenih kilometrov z električnim avtomobilom

Prihranek CO2: več kot 3.120 t letno

Uspešno sodelovanje

Projekt sončne elektrarne Brežice je bil izveden s pomočjo evropskih sredstev in je primer uspešnega partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. Poleg tega je prispeval tudi k lokalnemu gospodarskemu razvoju, saj je za gradnjo elektrarne bilo potrebno angažirati lokalna podjetja in delovno silo.

Otvoritev največje hibridne sončne elektrarne v Sloveniji je pomemben mejnik v prehodu na čisto energijo ter spodbuja razvoj inovativnih rešitev za trajnostno energetsko prihodnost. Povezovanje sončne in hidroenergije predstavlja primer napredne tehnologije, ki omogoča boljšo izrabo obnovljivih virov energije ter zagotavlja stabilnost in zanesljivost oskrbe.

Vlada je sprejela uredbo o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov. Gre za podzakonski akt lani sprejetega interventnega zakona, ki je med drugim prinesel podlago za spodbude za naložbe v obnovljive vire energije. Za podpore bo na voljo 150 milijonov evrov.

Pred dnevi sprejeta uredba je tako izvedbeni akt zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki je bil sprejet decembra lani in je med drugim prinesel določila za varčevanje z energijo, spodbude za naložbe v obnovljive vire energije ter omogočil pobiranje prispevkov od presežnih prihodkov energetskih družb, regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov.

Do sprejema uredbe prihaja nekaj dni po tem, ko je Evropska komisija odobrila slovensko shemo spodbud za obnovljive vire energije. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je bil v izjavi po seji vlade zadovoljen, da je Slovenija po treh mesecih intenzivnega dialoga s Komisijo kot ena prvih članic EU dobila dovoljenje za tovrstno shemo.

Lani sprejeti evropski krizni okvir za državne pomoči je omejitve teh spodbud za članice v luči energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino močno omilil. Evropska komisija je z začasnim okvirom po Kumrovih pojasnilih članicam dovolila tudi, da pripravijo ukrepe, ki bi bili bolj ciljani.

Pomoč za investicije v nove proizvodne naprave in proizvodnjo iz obnovljivih virov energije

Do pomoči bodo upravičene investicije v nove proizvodne naprave glede na inštalirano moč in za različne tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, shranjevanje električne energije in toplote ter proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije.

Država bo tako pospeševala proizvodnjo električne energije iz sončnih, geotermalnih in tudi hidroelektrarn z inštalirano močjo do enega megavata oziroma do šest megavatov, če je naprava v 100-odstotni lasti malih ali srednjih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ki je pravna oseba.

Za podpore bo na voljo 150 milijonov evrov, javni poziv pa bo pripravljen predvidoma v septembru. Izvajal ga bo center za podpore pri družbi Borzen, ki je operater trga z električno energijo.

Pospeševala bo tudi proizvodnjo električne energije iz vetrnih elektrarn z inštalirano močjo do enega megavata oziroma do 18 megavatov, če je elektrarna v popolni lasti mikro in malih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

Država bo ob tem podprla še soproizvodnjo električne energije in toplote iz lesne biomase, geotermalne energije, bioplina, deponijskega plina in plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, ter proizvodnjo toplote iz lesne biomase, energije okolice, sončne in geotermalne energije, vključno s toplotnimi črpalkami.

Med projekte za podporo so lahko vključeni tudi projekti postavitve naprav za shranjevanje električne ali toplotne energije. Upravičenci za dodelitev podpor so pravne osebe, zadruge, fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in občine.