Prebivalci Haloz, ki nasprotujejo postavitvi petih vetrnih elektrarn, so se združili v civilno iniciativo. Zdaj so se jim pridružili še župani haloških občin Podlehnik, Majšperk, Videm, Cirkulane in Zavrč. Ti odločno nasprotujejo umestitvi vetrnih elektrarn na območju Loga v občinah Žetale in Rogatec. Kot poudarjajo, bi umestitev vetrnih elektrarn v okolje, ki je izjemno občutljivo, naravno in turistično dragoceno, imela trajne negativne posledice za celotne Haloze.

Župani tudi menijo, da bi vetrnice prinesle trajno vizualno degradacijo krajine Haloz. Opozorili so, da bi postavitev petih vetrnih agregatov višine do 220 metrov pomenilo drastičen poseg v značilno krajino Haloz. Gre za območje neokrnjene narave z razgibanimi griči, gozdovi in vinogradi, ki bi bilo zaradi izjemne vidnosti nepovratno prizadeto.

Vetrnice bi po njihovih besedah tudi zmanjšale turistični potencial Haloz, saj z vizualnimi in zvočnimi vplivi prinašajo izgubo ključnih konkurenčnih prednosti za razvoj zelenega turizma.

Zavarovan gozd Belinovec in Donačka gora

Župani so poudarili, da načrtovana postavitev vetrnic poteka v neposredni bližini zavarovanega gozda Belinovec in Donačke gore, ki sodita v območje visoke naravovarstvene vrednosti. To pomeni nedopusten poseg v okolje, kjer bi morala prevladovati skrb za naravo, in ne industrijski objekti.

“Načrtovana investicija v višini 55 milijonov evrov predstavlja izjemno visok strošek, ob tem pa se pojavljajo resni dvomi o energetski učinkovitosti projekta. Na območju Loga oz. Maceljske gore vetrni potencial ni posebej izrazit. Zato obstaja utemeljen dvom, da je na tej lokaciji sploh dovolj vetra, da bi bila investicija energetsko in ekonomski smiselna,” so zapisali v Občini Podlehnik.

Družba DEM iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja – treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.

Dravske elektrarne Maribor načrtujejo enega največjih projektov na področju sončne energije v Sloveniji. Z gradnjo sončne elektrarne Zlatoličje – Formin do leta 2027 želijo povečati energetsko samozadostnost države.

Sončna elektrarna z močjo 22 MW in letno proizvodnjo 27 GWh bo lahko oskrbovala približno 7200 gospodinjstev. Z njo bodo zmanjšali odvisnost od uvoza energije, hkrati pa zagotovili njeno trajnostno proizvodnjo.

Največja sončna elektrarna v državi bo za dodatno proizvodnjo električne energije izkoristila obstoječo energetsko infrastrukturo brežin kanala reke Drave.

Andrej Kovač, vodja projekta, iz Dravskih elektran Maribor pravi: “Elektrarna bo nameščena na južno stran teh dovodnih kanalov, na zunanjo stran, tako da bo vidna tudi z avtoceste oziroma z določenih območij polja, tudi iz določenih naselij.”

Prav njen vizualni vpliv na okolje, tudi na kmetijske in rekreacijske površine, je bil glavni pomislek prebivalcev ob javnih predstavitvah projekta.

“Mi bomo izključno nameščali objekte na brežine, tako da bodo dejansko vse poti, sploh poljske poti pod nasipi, pa tudi vzdrževalne na kroni nasipov, ostale prosto dostopne,” odgovarja Andrej Kovač.

Sončna elektrarna bo imela osem ločenih segmentov, segment 5 v Zlatoličju je že zgrajen. Ob trajnostnih učinkih bo elektrarna izboljšala stabilnost elektroenergetskega omrežja. Razbremenila bo tudi srednjenapetostno omrežje, kar bo pomembno za nadaljnji razvoj.

Začetek gradnje načrtujejo za leto 2026, sončna elektrarna pa naj bi začela obratovati leto pozneje.

Slovenija je z novim korakom v smeri razvoja vodikovih tehnologij še trdneje postavila temelje za trajnostno energetsko prihodnost.

Podpis memoranduma o sodelovanju z evropskim Partnerstvom za čisti vodik je prelomnica, ki odpira vrata številnim priložnostim za gospodarstvo, znanost in energetski prehod države.

Kaj prinaša memorandum?

Državna sekretarka mag. Tina Seršen je 21. novembra 2024 v Bruslju podpisala memorandum o sodelovanju z izvršno direktorico Partnerstva za čisti vodik, Valèrie Bouillon-Delporte. Ta dokument Sloveniji zagotavlja podporo pri izmenjavi znanja, razvoju projektov in pridobivanju finančnih sredstev za vzpostavitev učinkovitega vodikovega ekosistema.

»Memorandum ne izraža le naše zaveze prihodnosti vodika, temveč odpira vrata pomembnim priložnostim za tehnično pomoč. S to podporo želimo okrepiti svoje zmogljivosti in pospešiti uvajanje vodikovih tehnologij v Sloveniji,« je poudarila državna sekretarka Seršen.

Pomoč vključuje prenos znanja in izkušenj, sodelovanje z desetimi evropskimi upravljavskimi organi ter tehnično podporo za projekte, kot je Severnojadranska vodikova dolina – ključni načrt za razvoj regije in njene energetske preobrazbe.

Zeleni vodik kot gonilo razvoja

Vodikove tehnologije prinašajo Sloveniji priložnosti, ki presegajo zgolj energetski sektor. Razvoj zelene industrije in tehnologij brez emisij lahko utrdi položaj slovenskih podjetij na mednarodnih trgih ter ustvari delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Slovenska industrija in raziskovalni sektor že danes razvijata inovativne rešitve na področju nizkoogljičnih tehnologij, memorandum pa bo dodatno spodbudil prehod k proizvodnji in uporabi zelenega vodika. Ta lahko služi kot ključni vir energije v industriji, prometu in energetski infrastrukturi, obenem pa podpira zaveze Slovenije in EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Evropska podpora vodikovim dolinam

Partnerstvo za čisti vodik, ki deluje kot javno-zasebno sodelovanje, ima osrednjo vlogo pri raziskavah in inovacijah na področju vodikovih tehnologij v Evropi. Evropska unija je partnerstvu med letoma 2021 in 2027 dodelila eno milijardo evrov, pri čemer bo skupni proračun, z vključenimi zasebnimi naložbami, presegel dve milijardi evrov.

Poleg tega je Evropska komisija v okviru načrta REPowerEU napovedala dodatnih 200 milijonov evrov za pospešeno vzpostavitev novih vodikovih dolin, pri čemer je cilj podvojiti njihov obseg do leta 2025.

Slovenija v koraku z Evropo

Slovenija je z vključitvijo v partnerstvo stopila ob bok naprednim evropskim državam, ki želijo izkoristiti potencial vodika za doseganje podnebnih ciljev. Uspešna prijava Ministrstva za okolje, podnebje in energijo na razpis za tehnično pomoč julija 2023 potrjuje zavezanost države k sodelovanju in dolgoročni viziji trajnostnega razvoja.

S tehnično podporo, ki jo bo prejela, ima Slovenija priložnost postati vzorčni primer trajnostnega energetskega prehoda. Z vlaganjem v inovacije in sodelovanje lahko vodik postane eden ključnih stebrov slovenske gospodarske rasti ter simbol zelene prihodnosti Evrope.