“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba in z njo tudi najstarejša revija za otroke v Sloveniji “Ciciban” letos namreč zaznamujeta 80 let delovanja.

Jubilejno leto Mladinske knjige poteka pod sloganom Dobre zgodbe so večne, ki ga spremlja tudi jubilejni logotip, pri katerem so osmico spremenili v znak za neskončnost. Letos skladno z jubilejno zgodbo načrtujejo tudi jubilejni zbirki večnih zgodb za odrasle: Žive klasike, izbor največjih romanov vseh časov, in Večne misli, razkošno izdajo del slovitih mislecev od antike do danes.

Tudi 50 let Mačka Murija in 80 let Pike Nogavičke
V jubilejnem letu bodo najmlajše bralstvo razveselili z antologijo Štiri tačke, psi in mačke, zbirko zgodb in pesmic iz revije Ciciban ter slikanicami legendarnih knjižnih junakov, ob katerih so odraščale mnoge generacije pri nas. Med drugim načrtujejo izid jubilejnega Mačka Murija, ki letos slavi okroglih 50 let, in strip Pike Nogavičke, ki tako kot založba praznuje 80 let.

Tudi nekaj slovenskih avtorjev letos slavi osebne jubileje, ki jih bodo zaznamovali z izdajami zlatih knjig: Desa Muck, Lila Prap in Andrej Rozman – Roza bodo dopolnili 70 let, Slavko Pregl 80 let ter Mira Voglar 90 let. Pri založbi z domačimi ilustratorji pripravljajo tudi ekskluzivno jubilejno kolekcijo, pod katero se bo podpisala Maja Kastelic.

Založbin jubilej bo zaznamovala tudi množica dogodkov in spremljevalnih dejavnosti. V knjigarnah Mladinske knjige bodo med drugim pripravili serijo malce drugačnih literarno-pogovornih dogodkov z znanimi Slovenci, na turnejo po Sloveniji pa se bo podal priljubljeni maček Muri. Osrednje praznovanje z jubilejno obarvano slovesno podelitvijo Levstikovih nagrad bo maja.

Dogajanje za najmlajše načrtujejo tudi v okviru 2. Festivala izvirne slovenske slikanice, nekoliko starejše otroke in najstnike pa bodo še naprej spodbujali k razmišljanju s PIL-ovo Veselo šolo in bralnim klubom za mlade #knjigebrat. V Mladinski knjigi pa tudi v tem letu ne bodo pozabili na ranljive skupine in bodo pozornost namenili tudi dobrodelnim dejavnostim.

Voščila nekaterih avtorjev ob založbinem jubileju
Andrej Rozman – Roza, je poudaril, da vse, kar napiše za otroke, “gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (…) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje. In založbi ob njenem jubileju želim, da bi pomagala spraviti tisto, kar se v njih skriva, na svetlo še mnogim literarnim in likovnim talentom.“

Lila Prap, ki z Mladinsko knjigo sodeluje leta 1986, je zapisala: “Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice. A moj čisto prvi urednik, ki me je navdušil za sodelovanje z Mladinsko knjigo, je bil Božo Kos, čigar duhovite ilustracije sem občudovala že v osnovni šoli. Še vedno hranim njegovo pismo, ki mi je bilo dolga leta motivacija za nadaljnje ustvarjanje.“

Renata Salecl se je s svojim zapisom vrnila v mladostniška leta: “Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig. Navdušena sem bila nad svojo modro izbiro, mama pa veliko manj. Od takrat naprej sva čevlje kupovali skupaj. Mama je skrbela, da so bile ob glavi, polni idej, tudi noge suhe.“

Aleš Berger je pobrskal po spominu: “Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča in da sem hkrati tudi sam popisal ne le enega njenih listov.“

“Draga Mladinska knjiga, čestitam ti ob visokem jubileju, si 80-letnica, a si še vedno mlada po srcu in viziji, sicer ne bi bila Mladinska knjiga, ampak Starinska. Zahvaljujem se vsem urednicam in urednikom, čudovitim vodnikom po nelahkih poteh nastajanja knjig. Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je zapisala Saša Pavček.

David Zupančič pa je založbi zaželel: “Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran. (…) Pa vse najboljše za rojstni dan!“

Novi Gorici so predstavili program slovesnosti ob odprtju projekta Evropska prestolnica kulture, ki se bo na obeh straneh meje zgodila na slovenski kulturni praznik, 8. februarja.

Dnevni del odprtja Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica z imenom Od postaje do postaje se bo začel že ob 10.00 na goriški železniški postaji, čez dan pa bo potoval po obeh obmejnih mestih in se s številnimi nastopi in nagovori tudi večkrat ustavil. Kot je na novinarski konferenci v Novi Gorici povedala režiserka in idejna vodja slovesnosti Neda Rusjan Bric, bo skupno sodelovalo več kot 2000 nastopajočih, prav tako bosta mesti gostili številne ugledne goste; med drugim prihaja italijanski predsednik Sergio Mattarella.

Parada bo ulice napolnila z glasbo in plesom
Prvi del dogodka bo trajal od 10. do 15. ure. Z goriške postaje bodo združeni pihalni orkestri pot po Korzu nadaljevali proti središču mesta, kjer bo glasbeno štafeto prevzel združeni orkester slovenske in italijanske policije. Na trgu Travnik jih bosta ob 11.15 pričakala župana Nove Gorice in Gorice, Samo Turel in Rodolfo Ziberna, ki bosta nagovorila meščane Gorice in goste od vsepovsod, z bogatim kulturnim programom pa se bo začela čezmejna parada z množico nastopajočih. Kot obljubljajo organizatorji, naj bi jih bilo več kot 700 na vsaki strani meje.

K sodelovanju so namreč povabili vsa športna in kulturna društva iz lokalnega okolja, ki bodo v dveurni paradi, ki jo pripravljata Tamara Babič Nikiforov in Stefano Palaferri, napolnila ulice s plesom, glasbo in petjem. Mejo bo parada prešla okoli 14. ure na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici in pot nadaljevala do Bevkovega trga, kjer jo bosta ob 15. uri spet pričakala oba župana.

Simbolična postojanka na Trgu Evrope
Uradno odprtje bo vrhunec doživelo ob 16. uri z nagovori na Trgu Evrope. Omenjeni trg, ki je delno v Sloveniji, delno pa v Italiji, združuje obe mesti in ima visoko simbolno vrednost za prebivalce obeh Goric. Kot so že med pripravami na EPK obljubili predstavniki obeh občin, bo po obnovi tu nastal zeleni prostor za srečanja, zabavo in kulturne prireditve.

Osmega februarja bodo tam nastopili predvsem govorniki, poleg predsednice države Nataše Pirc Musar in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle bodo spregovorili še številni drugi visoki predstavniki Slovenije, Italije in Evropske komisije, policijska orkestra obeh držav pa bosta izvedla himne Slovenije, Italije in Evropske unije. Kot še poudarjajo organizatorji, je prostor na Trgu Evrope precej omejen, potekali pa bodo tudi strogi varnostni ukrepi, zato bodo lahko obiskovalci dogajanje spremljali tudi na Bevkovem trgu in goriškem Travniku.

Umetniški spektakel odprtja GO! 2025 na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici se bo začel ob 18. uri s pozdravom slovenskega premierja Roberta Goloba, ki mu bo sledil multiinstrumentalist Boštjan Gombač. Ta bo zaigral na neandertalčevo piščal, ki velja za najstarejši instrument na svetu. Spremljali ga bodo pihalni orkestri iz Idrije in iz Cerknega.

V točkah, s katerimi bodo organizatorji projekta predstavili posamezne programe, bodo sodelovali igralci Lara Fortuna, Martin Mlakar, Francesco Borchi, Gaja Višnar, člani Mladega odra AMO in dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica, v Berlinu živeči ilustrator Cosimo Miorelli, akrobatska skupina Dunking Devils, Duo Silence, pianista Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera, plesna skupina MN Dance Company s plesalci Branka Potočana, umetniški kolektiv BridA, slovenska DJ-ka Brina Knauss, rokovski kitarist in domačin Bor Zuljan ter skupina MRFY s pesmijo, ustvarjeno skupaj s skupino Laibach. Za konec bodo operni solisti Raiven, Laura Ulloa, Gregor Ravnik in Federico Lepre z opernim zborom Borderless Opera Choir pod vodstvom zborovodje Elie Macrìja in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedli priredbo pesmi Skupaj/Insieme, ki bo rdeča nit slavnostnega dne. Ob tem organizatorji pripravljajo še nekaj presenečenj.

Celodnevno dogajanje bo nadgradila brezmejna zabava z začetkom ob 18.45. DJ Brina Knauss bo začela dogajanje na Trgu Edvarda Kardelja in še dobro uro zabavala goste na istem prizorišču. Na Trgu Evrope se bo ob 20.30 začela zabava z drugima DJ-jema; nastopila bosta Daddy G in Andy Smith. Za ljubitelje žive glasbe pa bo ob 20.00 na Bevkovem trgu nastopila skupina MRFY. Zabava se bo nadaljevala pozno v noč po barih, klubih in restavracijah obeh mest.

Na novogoriški občini opozarjajo na zapore cest zaradi prireditve. Najdlje bo zaprta Kidričeva ulica od krožišča z Ulico Tolminskih puntarjev in Erjavčevo ulico do OTP banke, in sicer že od dneva pred prireditvijo do nedelje, 9. februarja. Na dan prireditve bosta delno zaprti tudi Erjavčeva ulica in Ulica Tolminskih puntarjev.

V občini Škocjan so pretekli teden slovesno odprli nov kulturni center, največji projekt v 20-letni zgodovini občine. Z njim občina po besedah župana Jožeta Kaplerja dobiva povsem nov prostor za kulturno, društveno in druge dejavnosti. Vanj so preselili še knjižnico.

Po besedah župana je bil nov sodoben kulturni center potreben, ker je imela občina do zdaj za kulturne in družabne dogodke na razpolago le manjšo dvorano z 80 sedeži. “Zato je v vseh teh letih nekako rasla želja, da bi prišli do novih, večjih prostorov. V zadnjih 14 letih smo v to vložili vse sile in trud in danes lahko odpiramo nov center,” je dejal.

Za objekt, ki stoji v neposredni bližini občinske stavbe in škocjanske osnovne šole, so morali najprej odkupiti potrebna zemljišča, leta 2018 so pridobili gradbeno dovoljenje, gradnja pa je stekla leta 2022.

Več kot samo koncertna ali gledališka dvorana
Na skupno 700 kvadratnih metrih površine novega centra so po besedah župana večja dvorana z 260 sedeži, velika avla, kjer je možnost za pogostitve, razstave in podobno. Narejeni so tudi prostori za manjšo kavarno.

V zgornji del centra so že preselili občinsko knjižnico, zraven nje je manjša konferenčna dvorana s 60 sedeži, glede na povečevanje števila otrok v občini pa nameravajo v centru vzpostaviti tudi en večji oddelek za potrebe predšolske vzgoje oziroma vrtca.

Naložba je stala šest milijonov evrov brez davka na dodatno vrednost. Dva milijona je občina prispevala iz privarčevanih sredstev, za 1,8 milijona je vzela posojilo, 350.000 evrov so dobili od Eko sklada, 1,4 milijona evrov pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. “Finančna konstrukcija je tako zaprta,” je dejal.

Odprtja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Vrečko. V nagovoru zbranim je spomnila, da ima Slovenija izjemno mrežo kulturnih centrov. Ker gre po navadi za velike projekte, jih občine običajno gradijo s pomočjo države.

Kulturni domovi so po njenem mnenju pomembni objekti, namenjeni različnim dejavnostim, v njih pa se spletajo predvsem medgeneracijska sodelovanja.

Prepričana je, da bo kulturni center v Škocjanu eden takih prostorov, kjer se bodo prepletali kultura, družabne in društvene dejavnosti, knjižničarstvo in drugi dogodki. “Za starejše, mlajše, to in vse prihodnje generacije je to zelo pomembno,” je dejala.