V okviru sejma DOM 2025 je Gradbeni inštitut ZRMK podelil okoljski Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). Letošnji prejemnik je podjetje iQwood za »iQwood elemente za trajnostno gradnjo«.

»Prejeti okoljski certifikat ZKG potrjuje, da je sistem iQwood ena najbolj inovativnih in trajnostnih rešitev v gradnji. Pri Lumarju že vrsto let stremimo k razvoju in uporabi naravnih, okolju prijaznih materialov, ki izboljšujejo kakovost bivanja. iQwood je izjemen primer tega, saj omogoča gradnjo brez lepil in kemikalij ter s tem zagotavlja najbolj zdravo bivanjsko okolje. Ponosni smo, da s to tehnologijo prispevamo k trajnostni prihodnosti gradbeništva. Certifikat vidimo kot potrditev, da našo zavezanost k inoviranju in preobrazbi lesnopredelovalnega sektorja, ki smo jo poimenovali »od hloda do hiše v Sloveniji«, prepoznavajo strokovne inštitucije,« je ob prejemu certifikata povedal Marko Lukić, direktor podjetja Lumar ter večinski lastnik podjetja iQwood.

Okoljski certifikat ZKG je namenjen le najboljšim na svojem področju. Označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti.

Masivni sistem iQwood temelji na masivnih križno mozničenih lesenih elementih, izdelanih brez uporabe lepil in kemikalij. To zagotavlja izjemno ekološko vrednost ter hkrati odlično toplotno in zvočno izolativnost, kar pomembno prispeva k energetski učinkovitosti objektov. Prav zaradi teh lastnosti se iQwood vse pogosteje uporablja pri gradnji trajnostnih stavb, kot so javni objekti in stanovanjske enote.

Komisija Gradbenega inštituta ZRMK je ob prejemu certifikata zapisala: »Razvojni dosežek predstavlja inovativna rešitev lesenih stenskih in stropnih križno mozničenih nosilnih elementov, spojenih z lesenimi mozniki in lesnimi vijaki, torej brez lepil in kemikalij, pri gradnji trajnostnih stavb. Ob patentiranem sistemu so razvili tudi posodobitve v proizvodnji in strojni opremi. Sistem ima ustrezne certifikate, analizo življenjskega cikla in Evropsko tehnično oceno, kar omogoča CE oznako in trženje.« Sistem iQwood je tudi prejemnik nagrade German Innovation Award in Nagrade za inovativnost pri GZS.

Sistem iQwood je že uporabljen pri več trajnostnih projektih, med drugim pri gradnji vrtca v Selnici ob Dravi, kjer naravni materiali zagotavljajo zdrav in prijeten prostor za najmlajše. Prav tako je iQwood osnova za prvo večje trajnostno stanovanjsko naselje na Bledu, ki bo predstavljalo zgled sodobne ekološke gradnje.

Okoljski certifikat ZKG je še ena potrditev predanosti podjetja Lumar trajnostnemu razvoju, inovacijam in odgovorni rabi naravnih virov. S tem podjetje utrjuje svoj položaj kot pionir trajnostne gradnje ter hkrati spodbuja širšo uporabo lesa kot naravne in obnovljive surovine v gradbeništvu.

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29. januarja na ministrstvo za naravne vire in prostor vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, rok za pripombe in priglasitev strank v postopku pa je do konca februarja.

Novo stolpnico načrtujejo v križišču Celovške ceste in cestnim priključkom za ljubljansko severno obvoznico, kjer je trenutno urejeno parkirišče. Stolpnica bo merila 100 metrov in bo imela 22 nadstropij ter štiri kletne etaže. V pritličju bosta bar in restavracija, ki se bo nadaljevala tudi v mezaninu.

S svojo višino bo še višja od nove stanovanjske stolpnice v neposredni bližini zdaj najvišje stanovanjske stolpnice pri nas Spektra, ki meri 85 metrov, vseeno pa ne bo najvišja stolpnica pri nas. Za nekaj metrov jo bo premagala stolpnica, ki jo gradi Mendota Invest v okviru projekta Emonika ob glavni železniški postaji. Omenjeni projekt, za katerim stoji madžarska bančna skupina OTP, naj bi bil zaključen leta 2027.

Stolpnico Severnica so zrisali v slavnem arhitekturnem biroju Zaha Hadid, ki ga je ustanovila pokojna Zaha Hadid. Leta 2004 je prejela Pritzkerjevo nagrado, kar je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi, mnogi pa jo označujejo za največjo arhitektko našega časa.

Širša javnost jo pri nas najbolj pozna po londonskem centru Aquatics – to je bila tudi njena prva stavba v domačem Londonu -, Centru Hejdarja Alijeva v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu, pa tudi muzeju Messner Mountain Museum Corones, ki stoji na 2.275 metrih nadmorske višine v središču italijanskega smučarskega središča Kronplatz. Med njenimi deli so tudi elegantna vzpenjača v Innsbrucku, operna hiša Guangzhou na Kitajskem in Dongdaemun Design Plaza v Seulu.

Značilna za biro Zaha Hadid je tudi stolpnica Severnica, kjer ni veliko ravnih linij. Stavba je zasnovana kot sodobna vitka stolpnica specifične fluidne oblike. Sestavljajo jo trije med seboj povezani deli s skupnim osrednjim prostorom. Biro Zaha Hadid je pri projektu sodeloval s slovenskim birojem Atelje S.

“V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje, kar ustvari večji zunanji terasi/loži za zaposlene ter prepoznavno obliko objekta,” so zapisali v priloženih dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja.

Kdo je vlagatelj?

Družba Stolp Severnica je bila ustanovljena pred nekaj več kot štirimi leti, vodi jo Jan Pinterič. Med družbeniki je več fizičnih oseb in podjetij, med njimi nekdanji direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman in nekdanji prvi mož Adrie Airways Tadej Tufek.

Ažman je lansko poletje prek podjetja Savska projekt SPC postal lastnik tudi 60-metrske zagrebške poslovne stavbe Hoto Business Tower, v nepremičninskem portfelju pa ima še ljubljansko poslovno stavbo Rotonda in v Piranu hotel Tartini, so pisale Finance.

Lanskega septembra je Necenzurirano pisalo, da naj bi zoper Ažmana finančna uprava (Furs) sprožila postopek in mu blokirala lastniški delež v podjetju Impaktum Investicije, po njihovih neuradnih informacijah pa so davčni inšpektorji postopek uvedli zaradi domnevno sporne preprodaje enega od zemljišč. Gre za 3.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer nameravajo graditi poslovno stolpnico in je v zadnjih treh letih trikrat zamenjalo lastnika, so še dodali pri Necenzurirano.

V bližnji okolici načrtovane nove stolpnice so v zadnjih letih zgradili nakupovalno središče Aleja, stolpnico Spektra in stanovanjsko sosesko Kvartet, na drugi strani obvoznice pa poteka gradnja ene največjih poslovnih stavb pri nas WestLink CAMPUS, kjer je v drugi fazi prav tako predvidena 22-nadstropna stolpnica.

Gradnja ljubljanskega minipleksa v podhodu Ajdovščina se odmika. Po besedah župana Jankovića se je zapletlo v dogovorih s projektanti, zaradi česar gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno. Minipleks bo predvidoma zaživel v letu 2026.

Čeprav so na Mestni občini Ljubljana (MOL) na začetku leta napovedovali, da bi morda lahko gradnjo ljubljanskega minipleksa v podhodu Ajdovščina začeli že letos, ne bo tako. Kot je pojasnil župan Zoran Janković, se je zapletlo v dogovorih s projektanti iz biroja Arhitektura in Skupaj arhitekti, s katerimi ne najdejo skupnega jezika. “Bo, ko bo,” je dejal na novinarski konferenci.

Občina v čakanju na gradbeno dovoljenje
Po njegovih besedah je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja že vložena na upravno enoto, a je bila “umaknjena, ker ni imela vseh elementov, ki smo jih s tem projektom zasledovali“. Dodal je, da bo “trajalo še nekaj časa“, da bo projekt za izvedbo pripravljen. “S projektanti ne najdemo skupnega jezika in se pogovarjamo, kako sploh nadaljevati. Z njimi ali pa brez njih,” je pojasnil.

Janković ocenjuje projekt kot zelo dober na idejni ravni, sodelovanje s projektanti pa se je ustavilo na izvedbeni, zaradi česar pa po županovih zagotovilih ne bo nastala zamuda. Na novinarsko vprašanje o ocenjeni vrednosti projekta pa je odvrnil, da je še prezgodaj točno določiti ceno, veliko bo odvisno tudi od pogajanj. Februarja 2022 je bila ocenjena na 10,9 milijona evra, po poročanju Dela pa na občini vrednost projekta ocenjujejo na 13 milijonov evrov, iz mestnega proračuna pa je razvidno, da je ocenjen kar na 21,1 milijona evrov.

Minipleksa s petimi kinodvoranami in 500 sedeži še ne bo kmalu
“Projekt umestitve kinodvoran v podhod Ajdovščina je trenutno v fazi izvajanja izvedbene dokumentacije, kar je predpogoj za izvedbo razpisa za izbor izvajalca gradnje in začetek gradnje. Gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno. Projekt bo predvidoma uresničen v letih 2025 in 2026,” so potek projekta in njegovo novo časovnico predstavili v službi za razvojne projekte in investicije mestne uprave MOL-a.

Kot so še pojasnili v ljubljanski službi za razvojne projekte in investicije, izdelava projektne dokumentacije (PZI) še poteka. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila že vložena na upravno enoto, vendar je bil postopek ustavljen. Kot je povedal ljubljanski župan, je bila vloga “umaknjena, ker ni imela vseh elementov, ki smo jih s tem projektom zasledovali, in bo trajalo še nekaj časa, da bo PZI pripravljen”.

“Nimamo skupnega stališča o uporabnosti tega projekta, ki je idejno začrtan in se ga ne da povečevati in spreminjati. Ali ga naredimo takšnega, ki bo uporaben, ali pa ga ne bomo. Še vedno poteka pogovor, ali bodo sledili temu, kar je rekel recenzent, ali pa bomo zamenjali projektanta,” je dodal Janković.