Slovenija
Veličastno odprtje Ilirije: Ljubljana kočno dočakala prvi pokriti olimpijski bazen
Danes je Ljubljana doživela zgodovinski trenutek – slavnostno odprtje Športnega centra Ilirija, največje športne investicije v prestolnici v zadnjih 15 letih. Dogodka so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik vlade Robert Golob, minister za gospodarstvo Matjaž Han in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac.


Poseben čar odprtju so dodali slovenski plavalni šampioni, vključno s Petrom Mankočem in Nežo Klančar, ki sta s simboličnim prvim skokom v vodo uradno zaznamovala začetek delovanja novega olimpijskega bazena.


Poleg uradnih govorov in predstavitve arhitekturne vizije prenovljene Ilirije so se obiskovalci lahko udeležili vodenih ogledov kompleksa, kjer so si lahko ogledali najsodobnejše športne objekte. Za glasbeno popestritev dogodka so poskrbeli priznani slovenski glasbeniki, med njimi Raiven, Magnifico in Jan Plestenjak. Vzporedno s slovesnostjo je pred vhodom v kompleks potekal tudi protest opozicijske stranke Pirati, ki so opozarjali na domnevne nepravilnosti pri gradnji in financiranju projekta.


Arhitekturni koncept in integracija v urbano okolje
Nov športni kompleks se nahaja na zgodovinski lokaciji Ilirije, ki sega v leto 1929. Zasnova prenovljenega centra je rezultat arhitekturnega natečaja, pri katerem je zmagal avstrijski arhitekt Peter Lorenz iz studia Lorenz Ateliers. Projekt je zasnovan tako, da upošteva zahteve sodobne športne infrastrukture, hkrati pa ohranja kulturno dediščino območja. Obstoječe pročelje Bloudkove stavbe je bilo restavrirano in vključeno v novi objekt kot pomemben arhitekturni element. Vhodni del objekta ponuja javni trg s kavarnico in dostopom do Bloudkovega muzeja, kar poudarja povezavo med preteklostjo in sedanjostjo.
Osrednja pridobitev – prvi pokriti olimpijski bazen
Glavna arhitekturna pridobitev je 50-metrski olimpijski bazen s tribuno za približno 1000 gledalcev, ki omogoča organizacijo mednarodnih plavalnih tekmovanj. Poleg glavnega bazena je v sklopu kompleksa tudi ogrevalni 25-metrski bazen ter manjši čofotalnik za najmlajše obiskovalce.


Olimpijski bazen je oblikovan z mislijo na energetsko učinkovitost – streha objekta je opremljena s sončno elektrarno, celoten kompleks pa je zasnovan kot skoraj ničenergijska stavba. Z uporabo naprednih izolacijskih materialov in sistemov za izrabo odpadne toplote se objekt uvršča med energetsko najnaprednejše športne objekte v Sloveniji.
Večnamenska zasnova in funkcionalnost prostora
Poleg plavalnega dela kompleks vključuje večnamenske športne objekte:
- Dvorane za rokomet, košarko in odbojko,
- Borilno dvorano in plesni center,
- Atletsko stezo s šestimi progami,
- Zunanja igrišča za košarko, rokomet in odbojko na mivki.

Povezanost s parkom Tivoli je dosežena preko novega Lattermanovega podhoda, ki zagotavlja varen prehod za pešce, kolesarje in invalide ter prispeva k boljši dostopnosti centra.

Dolga pot do realizacije
Projekt Ilirije sega v leto 1999, ko je bila prvič postavljena ideja o gradnji novega športnega kompleksa. Po več kot 25 letih čakanja in številnih administrativnih ter finančnih izzivih je bila gradnja končno zaključena. Investicija, vredna 62,5 milijona evrov, je bila v celoti financirana iz javnih sredstev, pri čemer je ljubljanski župan Zoran Janković poudaril, da je večina dodatnih stroškov nastala zaradi nepredvidenih del, ki so bila nujna za kakovostno izvedbo projekta.


Odzivi javnosti in prihodnost kompleksa
Otvoritev športnega centra je pritegnila številne ugledne goste, vključno s predsednikom vlade, županom Ljubljane in vodstvom Olimpijskega komiteja Slovenije. Navdušenja ne skrivajo niti ljubljanski plavalni klubi, ki končno dobivajo enakovredne pogoje za treninge in tekmovanja.


Kljub izjemnemu arhitekturnemu in funkcionalnemu dosežku pa projekt ni minil brez kritik. Pomanjkljivost bazena je njegova premajhna globina za umetnostno plavanje, zaradi česar si plavalna zveza prizadeva za dodaten podvodni zvočni sistem, ki bi omogočal vsaj kakovostno vadbo.
Športni center Ilirija je tako pomembna pridobitev za Ljubljano in širšo regijo. S svojo arhitekturno dovršenostjo, energetsko učinkovitostjo in funkcionalno zasnovo bo prispeval k razvoju športa in izboljšanju urbanega okolja prestolnice. V prihodnosti bo objekt gostil številna državna in mednarodna tekmovanja ter služil kot pomembno športno in družabno središče mesta.
Slovenija
I-Vent in Lunos nista isto podjetje
Spoštovane stranke,
v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju
Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:
Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.
Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti.
Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.
Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko.
Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.
Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.
O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi. V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.
Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.

Po teh načelih smo poslovali doslej in po njih bomo poslovali tudi v prihodnje.
V imenu ekipe I-Vent:
Milan Kuster
glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o.
Slovenija
Prenovljen podvoz na Dunajski cesti znova poplavljen: kako dogajanje pojasnjujejo na MOL?
Močno sobotno neurje je pokazalo, da težave s poplavljanjem nekaterih ljubljanskih podvozov še zdaleč niso odpravljene. Med najbolj izpostavljenimi je bil podvoz na Dunajski cesti, ki je bil pred manj kot letom dni temeljito prenovljen v okviru 2,5 milijona evrov vrednega projekta. Kljub izvedeni sanaciji ga je že prvo večje neurje znova zalilo. Pod vodo sta se znašla tudi podvoza na Celovški in Šmartinski cesti. Kako razmere pojasnjuje Mestna občina Ljubljana?
Ob prvem večjem neurju je prenovljeni podvoz znova ostal neprevozen
Sobotni nalivi so povzročili poplavljanje več podvozov v prestolnici, zaradi česar je bilo na cestah ujetih tudi več vozil. Voznikom so na pomoč priskočili mimoidoči in reševalci, saj so nekateri avtomobili obstali sredi poplavljene ceste.
Največ pozornosti je pritegnil prav podvoz na Dunajski cesti. Ta je bil prenovljen z namenom, da bi odpravili dolgoletne težave z zastajanjem vode. Projekt izboljšave odvodnjavanja, vreden 2,5 milijona evrov, naj bi preprečil poplavljanje tudi ob močnejših padavinah, vendar se je že ob prvem izrazitejšem neurju izkazalo, da sistem tako velike količine vode ni zmogel pravočasno odvesti.
Na občini poudarjajo izjemno intenzivnost padavin
Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da je bilo sobotno neurje izjemno intenzivno in da je v zelo kratkem času padla velika količina dežja. Podvozi so po njihovih besedah med najbolj ranljivimi prometnimi točkami, saj predstavljajo poglobitve, v katere se steka voda z okoliških površin.
Kot poudarjajo, je bil podvoz na Dunajski cesti saniran v skladu s strokovnimi zahtevami, vendar je bila količina vode, ki je v kratkem času pritekla v sistem, preprosto prevelika.
“Sistem prečrpavanja ni zmogel tako velike količine vode odvesti v ponikalnico. Ob intenzivnih nalivih prihaja do velikih obremenitev celotnega sistema odvodnjavanja, zato voda začasno zastaja, dokler se razmere ne umirijo in jo je mogoče postopoma odvesti,” so pojasnili na občini.

Na Celovški dodatne težave povzročajo blato in nanosi
Nekoliko drugačne razmere so nastale pri podvozu na Celovški cesti. Po navedbah Mestne občine Ljubljana je z območja Rožnika na cesto pritekla večja količina blata in drugih nanosov, kar je dodatno oviralo odtekanje padavinske vode.
Na tem območju že poteka sanacija gozdne poti in gradnja padavinske kanalizacije, ki bo del padavinske vode prestregla že v zaledju in jo usmerila proti območjem ponikanja. Namen ukrepov je zmanjšati obremenitev kanalizacijskega sistema ter posledično omejiti poplavljanje podvoza pod železniško progo na Celovški cesti.
Projekt vključuje tudi rekonstrukcijo spodnjega dela poti, odstranitev obstoječega vozišča, izvedbo nove cestne konstrukcije, utrditev površin in obnovo padavinske kanalizacije.
Nadaljnje prilagoditve zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov
Na občini ob tem poudarjajo, da je sistem odvodnjavanja med sobotnim neurjem dobro deloval na Zaloški cesti. Dodajajo, da razmere na terenu sproti spremljajo in že izvajajo dodatne ukrepe za izboljšanje odvajanja ter zadrževanja padavinskih voda, hkrati pa infrastrukturo prilagajajo vse pogostejšim posledicam podnebnih sprememb.
Med možnostmi za večjo prometno varnost preučujejo tudi namestitev semaforjev, ki bi voznike ob poplavljenih podvozih pravočasno opozorili, naj ne zapeljejo v vodo.
Ob tem na Mestni občini Ljubljana opozarjajo, da se infrastruktura načrtuje na podlagi predpisanih padavinskih obremenitev, vendar so vremenski pojavi v zadnjih letih vse pogostejši in intenzivnejši, kar predstavlja vedno večji izziv za obstoječe sisteme odvodnjavanja. Prav zato so bili med zadnjim neurjem poplavljeni tudi nekateri podhodi in območja, kjer podobnih težav doslej niso beležili.
Slovenija
Kanin korak bližje prenovi: Bovec išče investitorja za ponovni zagon smučišča
Po več letih zapletov in več kot dve leti trajajočem zaprtju smučišča Kanin je Občina Bovec objavila javni poziv za izbor investitorja, ki bi vstopil v novo ustanovljeno družbo Sončni Kanin d.o.o. in skupaj z občino sodeloval pri ponovnem zagonu najvišjega slovenskega smučarskega centra.
Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da občina ne išče zgolj finančnega partnerja, temveč investitorja, ki bo pripravljen prevzeti dolgoročno vlogo pri financiranju, upravljanju in vzdrževanju ključne infrastrukture. Minimalni začetni vložek znaša 2,5 milijona evrov, kar predstavlja osnovni pogoj za sodelovanje v postopku izbire.
»Namen postopka je izbor investitorja, ki bo sposoben zagotoviti finančno izvedljivost projekta, izvedbo v predvidenem terminskem načrtu, kontinuiteto obratovanja žičniških naprav po ponovnem zagonu, dolgoročno vzdrževanje infrastrukture ter varovanje javnega interesa,« pojasnjujejo na Občini Bovec.
Projekt predvideva celovito prenovo ključne infrastrukture na območju Kanina. Med načrtovanimi posegi so odstranitev obstoječe krožno-kabinske žičnice Kanin in gradnja nove dostavne žičnice, odstranitev sedežnice Veliki Graben ter izgradnja nove šestsedežnice, posodobitev elektroenergetskega omrežja in rekonstrukcija objektov na območju Prestreljenika. Za prenovo osrednje žičniške infrastrukture je občina že naročila izdelavo projektne dokumentacije, ki naj bi bila zaključena do konca julija.

Poleg začetnega vložka še 22,5 milijona evrov zagotovljenih sredstev
Izbrani investitor bo moral poleg začetnega kapitalskega vložka zagotoviti tudi dodatna sredstva za izvedbo projekta. Eden ključnih pogojev razpisa je predložitev dokazil o možnosti zagotovitve 22,5 milijona evrov dodatnega financiranja, kar predstavlja tudi pomemben kriterij pri ocenjevanju ponudb.
Čeprav občina v projekt vključuje zasebni kapital, si je zagotovila pomembne upravljavske varovalke. Med drugim bo imela pravico veta pri spremembah investicijskega načrta, večjih investicijah, spremembah režima obratovanja, prodaji premoženja ter spremembah lastniške strukture družbe.
Rok za oddajo ponudb je 20. julij. Občina je ob tem zapisala, da si pridržuje pravico, da postopek kadarkoli ustavi ali zaključi brez izbire ponudnika.
Po obstoječih projektnih in prostorskih podlagah smučišče na slovenski strani trenutno obsega približno 48,3 hektarja površin. Po načrtovani spremembi namenske rabe in predvideni širitvi naj bi se relevantna površina povečala za dodatnih 79,3 hektarja, kar pomeni, da bi po obnovi skupna površina smučišča v Sloveniji znašala približno 130 hektarjev.
Pomemben strateški element projekta ostaja tudi povezava z italijanskim smučiščem Sella Nevea (Na Žlebeh), ki bi Kaninu omogočila širšo turistično ponudbo in večjo mednarodno prepoznavnost.

Načrtovana investicija presega 100 milijonov evrov
Podjetji SKA Projekt kot vodilni partner in Projekt kot pridruženi partner sta v začetku marca predstavili projektno dokumentacijo za gradnjo nove kabinske žičnice s štirimi postajami, posodobitev sedežnice Veliki Graben ter izgradnjo nove trietažne podzemne garažne hiše s približno 700 parkirnimi mesti ob spodnji postaji žičnice v Bovcu.
Gre za projekt, katerega skupna ocenjena vrednost presega 100 milijonov evrov. Pripravljena dokumentacija predstavlja podlago za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je eden ključnih pogojev za pridobitev državnega sofinanciranja in za vključevanje zasebnih vlagateljev.
Država je namreč že lani s pismom o nameri izrazila pripravljenost za sofinanciranje nove krožno-kabinske žičnice med Bovcem in Kaninom v višini do 30 milijonov evrov. Cilj investicije je ponovna vzpostavitev delovanja smučišča, ki je zaprto že več kot dve leti in pol.
Iz Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje so sporočili, da je eden ključnih pogojev za izvedbo investicije pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja in njegov prenos na državo. Vlada je konec preteklega tedna na dopisni seji Občini Bovec za dodatnih šest mesecev podaljšala rok za pridobitev tega dovoljenja.
Med potencialnimi vlagatelji se v zadnjem obdobju kot najresnejši omenja družba CDC iz južnotirolskega Bolzana. Za projektom naj bi stal konzorcij ruskega, švicarskega in italijanskega kapitala, investitor pa naj bi v večfazno obnovo Kanina vložil približno 105 milijonov evrov.
-
Dizajn2 meseca nazajDesignEuropa 2026: med finalisti tudi slovensko podjetje
-
Slovenija1 mesec nazajDostopne slovenske plaže: novosti za invalide na Obali
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika
-
Arhitektura2 meseca nazajPlečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2
-
Arhitektura2 meseca nazajPariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto
-
Arhitektura1 mesec nazajStoletje brez Gaudija: arhitekturna dediščina, ki še vedno navdušuje
-
Arhitektura2 meseca nazajRadovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajBled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine

