UMETNOST
Razstava z naslovom Fischer von Erlach ob 300-letnici smrti slovitega baročnega arhitekta

Baročni arhitekt Johann Bernhard Fischer von Erlach je s svojim delom zaznamoval predvsem dve mesti – Salzburg predvsem s sakralnimi stavbami in Dunaj s palačami. Ob 300-letnici njegove smrti predstavljajo njegovo arhitekturno dediščino v salzburškem razstavišču Nova rezidenca.
Razstava z naslovom Fischer von Erlach – Gradbeni mojster baroka skuša predstaviti arhitekta kot celovit fenomen. Po Salzburgu bo razstava, ki jo je zasnoval avstrijski kipar in fotograf Werner Feiersinger, v prilagojeni obliki na ogled tudi na Dunaju.
Arhitektova dela so predstavljena prek Feiersingerjevih fotografij velikega formata, ob njih je na ogled serija kiparskih projektov, v katerih je sodobni umetnik preoblikoval motivne svetove baročnega arhitekta.
Kustosa razstave sta Peter Husty iz Salzburškega muzeja in Andreas Nierhaus iz Dunajskega muzeja.

Leta 1656 v Gradcu rojeni Fischer von Erlach je prvo znanje prejel v očetovi kiparski delavnici, zatem pa je deloval v delavnici tirolskega slikarja in arhitekta Philippa Schora v Rimu. Leta 1684 je odšel v Neapelj, po 16 letih bivanja v Italiji pa se vrnil domov. V domače kraje se je vrnil leta 1687 in kmalu dobil prva naročila za gradnjo aristokratskih palač na Dunaju in Moravskem. Leta 1689 je bil imenovan za učitelja arhitekture prestolonaslednika in poznejšega cesarja Jožefa I., leta 1693 je nastopil službo pri salzburškem nadškofu Johannu Ernstu Thunu von Hohensteinu. Leta 1705 je pod Jožefom I. postal glavni nadzornik za arhitekturo na Dunaju. Umrl je na Dunaju 5. aprila 1723.
V Salzburgu in na Dunaju je svoje najpomembnejše arhitekture uresničil, ker je v nasprotju z večino velikih evropskih dvornih arhitektov svoje generacije dolgo časa delal za dva delodajalca hkrati – na Dunaju za cesarski dvor Habsburžanov – bil je dvorni arhitekt treh cesarjev: Leopolda I., Jožefa I. in Karla VI., v Salzburgu za nadškofa.

V Salzburgu je po letu 1694 prejel več pomembnih naročil, med drugim za pet cerkva – cerkev Svete Trojice skupaj z župniščem, kolegijsko in uršulinsko cerkev, špitalsko cerkev sv. Janeza in romarsko cerkev Maria Kirchental. Poleg tega je za frančiškansko cerkev v Salzburgu zasnoval nov glavni oltar.
Arhitekt, ki je spremenil baročno podobo Salzburga
Po smrti nadškofa Thuna von Hohensteina leta 1709 se je končalo tudi arhitektovo delovanje v Salzburgu. Po besedah kustosa Hustyja je Fischer von Erlach v kratkem obdobju le 15 let s svojimi posvetnimi in sakralnimi stavbami spremenil baročno mestno krajino Salzburga. Po koncu njegove dobe je v nadškofiji nastopilo arhitekturno zatišje.
Na Dunaju je arhitekt načrtoval zimski dvorec princa Evgena Savojskega in palačo grofa Batthyanyja. Po letu 1709 so nastala pomembna dela, kot sta palača Trautson na Dunaju in palača Clam-Gallas v Pragi.

Od Schönbrunna do dvorne konjušnice
Ko je Fischer von Erlach okoli leta 1687 prišel na Dunaj, je imel veliko priložnosti za ustvarjanje, saj je bila po turškem obleganju mesta leta 1683 gradbena dejavnost v razcvetu. Pomembne plemiške družine so iskale v Italiji izšolane arhitekte za gradnjo ali prenovo svojih palač.
Fischer von Erlach je s svojimi arhitekturami pomembno zaznamoval baročni Dunaj. Zasnoval je tudi dvorec Schönbrunn, po naročilu cesarja Karla VI. pa prav tako Karlovo cerkev, dvorno konjušnico in dvorno biblioteko.
V Dunajskem muzeju na Karlsplatzu bo razstava na ogled od 1. februarja 2024.

UMETNOST
Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3

Gala Alica je prejela nagrado za premislek o odnosu do javnega prostora.
S tem opozarja na kompleksno rabo javnega prostora, ki zaradi raznih prepovedi ni več dostopen.
Kot je zapisala mednarodna žirija, umetnico nagrajujejo zaradi relevantnosti njenega sporočila in kakovosti njenega dela. Končna odločitev žirije je bila zaradi visoke kakovosti razstave in raznolikosti sodelujočih težka. Prav dejstvo, da je na razstavo vključenih veliko del že uveljavljenih umetnikov in umetnic, pa je vplivalo na odločitev žirantov, da ima prednost pri izboru uveljavljajoča se umetnica, so sporočili. Žirijo so sestavljali Anne Barlow, Bernard Blistene, Luigi Fassi, Christelle Havranek in Simone Sentall.
Projekt Rob I in Rob II je umeščen na travnik in balkonu ob spregledani Windischerjevi ulici, ki je bila še pred nekaj leti javno prehodna, danes pa je strogo nadzorovana zaradi potreb ameriškega in ruskega veleposlaništva.
Skulpturna intervencija, narejena iz recikliranih izolacijskih materialov iz ljubljanskih zbirnih centrov, je tretji del serije No Loitering (2020-), v kateri site-specific objekti razkrivajo manj vidne elemente javnega prostora ter preizprašujejo njihove funkcije. Skulpturi tokrat preizkušata meje mogočega in dokumentirata neuspeh prehoda v zavarovan prostor.
Če si Rob I prizadeva preiti mejo varnostne ograje na zelenici, Rob II vstopa v prostor Windischerjeve ulice z balkona Moderne galerije.
Tudi o pomanjkanju sodobne umetnosti v mestu
Formi obeh objektov se oblikujeta ob mejah zavarovanega prostora, s tem pa meje še dodatno poudarjata. Postavljena na prostem za Moderno galerijo, začasna intervencija dodatno opozarja na pomanjkanje prisotnosti sodobnejših umetniških del v bližnji okolici umetnostne institucije in širše v javnem prostoru prestolnice.


Tanka meja med zasebnim in javnim prostorom
Gala Alica Ostan Ožbolt trenutno študira vizualne umetnosti na dunajski univerzi za uporabne umetnosti, diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študirala je tudi na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Linzu.
V svojem delu se ukvarja predvsem s problematiko urbanega prostora in tanko mejo med zasebnim in javnim prostorom. Izhodišča njenih raziskav za skulpture in site-specific intervencije so gentrifikacija in privatizacija javnih prostorov, njihove zgodovinske pripovedi in s tem vprašanje njihove vključenosti/izključenosti.
Nagrada za enega od sodelujočih umetnikov ali umetnic je novost, ki jo je Moderna galerija vpeljala z letošnjim, desetim trienalom, nagrajenka pa z njo prejme 4000 evrov.

Jubilejni trienale sodobne umetnosti – U3, ki ga je kuriral Tevž Logar, je v Moderni galeriji na ogled od junija. Pod naslovom Proti toku časa predstavlja dela, ki so nastala v zadnjih petih letih in vzpostavljajo relacijo do slovenskega umetnostnega prostora.
UMETNOST
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana

Dražbena hiša Sotheby’s bo 20. novembra v New Yorku ponudila delo Maurizia Cattelana z naslovom Komik. Ocenjujejo, da bo prodana za 1 do 1,5 milijona dolarjev. Delo je razdelilo mnenja in postavilo pod vprašaj vrednost umetnosti.
Znamenita provokativna skulptura Maurizia Cattelana, banana, ki jo je na steno prilepil z lepilnim trakom na umetniškem sejmu Art Basel leta 2019, bo 20. novembra ponujena na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku. Galerija Perrotin je Komika prvič ocenila na 120.000 dolarjev, ko je bil leta 2019 prodan na sejmu Art Basel v Miamiju, v Sotheby’s pa računajo, da bodo za delo iztržili do 1,5 milijona dolarjev.
Prodajali bodo certifikat in navodila za razstavljanje
Na dražbi ne bodo prodajali materialnega dela, ampak certifikat o avtentičnosti in s tem pravico do ideje, kar pomeni, da je fizično banano mogoče zamenjati. Kot delo konceptualne umetnosti Komik sestoji iz certifikata o avtentičnosti ter podrobnih navodil za pravilno razstavljanje. Delo je Cattelan zasnoval v nakladi treh izvodov in dveh poskusnih odtisov. En primerek hranijo v Muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku.

Cattelan je v pogovoru za The Art Newspaper o delu povedal: “Zame Komik ni bil šala, ampak iskren komentar in razmislek o tem, kaj cenimo. Na umetniških sejmih sta v ospredju hitrost in posel. Zato sem na to gledal takole: če bi moral biti na sejmu, bi lahko prodal banano, kot drugi prodajajo svoje slike. Tako bi lahko igral znotraj sistema, vendar po svojih pravilih.“
Prodaja dela na dražbi kot dokončna uresničitev konceptualne ideje
Komika je mogoče umestiti med dela, kot je Fontana Marcela Duchampa, porcelanast pisoar, postavljen na podstavek in podpisan s psevdonimom leta 1917, s katerim je umetnik poskušal na novo opredeliti, kaj vse je lahko umetnost. Vodja Sothebyjevega oddelka za sodobno umetnost v Ameriki David Galperin je za izjavi zapisal: “Če se Komik v svojem bistvu sprašuje o samem pojmu vrednosti umetnosti, potem bo prodaja dela na dražbi novembra letos dokončna uresničitev njegove bistvene konceptualne ideje – javnost bo končno imela besedo pri odločanju o njegovi pravi vrednosti.“

“Najvplivnejša in najradikalnejša umetniška dela v zadnjem stoletju so imela moč, da so temeljito spremenila dojemanje same narave umetnosti. V tem duhu je Komik izzivalno delo čistega genija. V njem se prepletata globoka kritična misel in subverzivna duhovitost, gre za odločilno delo umetnika in generacije. Cattelan je z eno samo briljantno gesto zamajal temelje umetniškega sveta in umetnost postavil v središče popularne kulture,” je še zapisal Galperin.
Delo v petih letih zaslovelo v časopisih in na razstavah
Delo je bilo leta 2019 objavljeno na naslovnici časopisa The New York Post, pred koncem sejma Art Basel pa so ga morali zaradi velike množice obiskovalcev umakniti z razstave. Banana je bila od tedaj že dvakrat pojedena – enkrat v sklopu performansa z naslovom Lačni umetnik, drugič jo je pojedel lačen študent, ki je olupek prilepil nazaj na steno.
Komik bo pred dražbo predstavljen 28. oktobra v New Yorku, nato pa bo na ogled še v Londonu, Parizu, Milanu, Hongkongu, Dubaju, Tajpeju, Tokiu in Los Angelesu. V New Yorku bo ponovno od 8. novembra pa do dražbe.
UMETNOST
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«

Ilustratorka Hana Stupica je bila od ranega otroštva obdana z likovno umetnostjo. Opazovala je slike dedka Gabrijela, ter ilustracije babice Marlenke in matere Marije Lucije. Razstava v galeriji Velenje bo na ogled do 12. oktobra.
V Galeriji Velenje danes odpirajo razstavo z naslovom Stupica – od dedka do vnukinje, na kateri skušajo pokazati, kako so na Hano člani umetniške družine skozi generacije prenesli umetniško znanje in navdih. Postavitev poudarja medsebojno povezanost družine in kako je ta vplivala na razvoj Hane kot umetnice. Obiskovalci bodo lahko videli, kako so družinski vplivi oblikovali Hanin edinstveni slog in umetniški izraz, ki pa ga umetnica vseeno kljub družinski likovni tradiciji pelje tudi v svojo avtorsko smer nezgrešljive poetike.
Ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev
Hana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Njena babica Marlenka in mama Marija Lucija se uvrščata med najvidnejše slovenske ilustratorke, njen dedek Gabrijel je zapisan v kanon slovenskega modernizma, oče Jeff Pivač pa je grafični oblikovalec.

Že med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je ustvarjala za reviji Ciciban in Cicido, že za prvi večji ilustratorski projekt, diplomsko delo, pa je leta 2014 prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače stanovsko priznanje. Kot najmlajša dobitnica je prepričala s slikanico Rokavička.
Njene ilustracije so objavljene v knjigi Anje Štefan Svet je kakor ringaraja in antologiji Medvedi in medvedki. Ilustrirala je Schönwertove pravljice in slikanico Anje Štefan Zajčkova hišica, za katero je oblikovala tudi likovno zasnovo lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tako Rokavička kot Zajčkova hišica sta bili nominirani za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Rokavička pa tudi za Levstikovo nagrado.
Izjemna pozornost do detajlov, pravljični svet prepoznavne avtorske poetike
Ilustracijo Hane Stupica odlikuje pozornost do detajlov, s katerimi oživlja svoja živalska bitja, ki jih antropomorfizira tudi z edinstvenimi razkošnimi draperijami. Njene živali so vedno tako bitja pravljic, kot take pa nosilke metaforičnih sporočil zgodbe, kot prava bitja iz divjine, kakršna, če imamo srečo, zares lahko srečamo v naravi. Je ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev.
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Muzej sodobne zgodovine bo v letu 2025 razstavo posvetil prelomnim trenutkom slovenske medicine
-
Uncategorized2 meseca nazaj
MGLC se v tem letu pripravlja kar na dva jubileja
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Je vodik priložnost za Slovenijo na poti k zeleni prihodnosti?
-
Energetska učinkovitost4 tedni nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja
-
ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Uncategorized2 meseca nazaj
Novomeški Narodni dom kot najstarejši v državi, bo vendarle dočakal prenovo