Connect with us

UMETNOST

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Objavljeno

dne

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču arhitekture, kiparstva in slikarstva ter “s prepoznavno edinstvenostjo, z barvami in oblikami”.

Nagrado, vredno 11 tisoč evrov, bodo Maruši Sagadin izročili 22. novembra, so sporočili iz sklada Otta Mauerja.
“Barve so močne, modre, rumene, rožnate, oranžno-rjave, bele. Oblike spominjajo na dela pop arta iz 70. in 80. let minulega stoletja, na Claesa Oldenburga ali pa na izrezanke iz lesa z jasnimi referencami na obrise teles ali črk,” je v utemeljitev nagrade med drugim zapisala žirija.

Umetnost, v kateri je prostor za humor
Za dela 42. dobitnice nagrade Otta Mauerja je značilen lasten humor, ki se ne nazadnje odraža v odnosu med skulpturami in njihovimi naslovi, kot sta Hitre noge (2019) ali Srce v hlačah (2018). “Dela ne nagovarjajo od zgoraj kot ‘visoka umetnost’, temveč so na ravni tistih, ki se z njimi srečajo.”

Nagrado od leta 1981 podeljuje Sklad Otta Mauerja Dunajske nadškofije. Člani letošnje žirije so bili umetnica Dorit Margreiter, generalna direktorica Muzeja Belvedere Stella Rollig, direktorica Muzeja dunajske katedrale Johanna Schwanberg, umetnica Maja Vukoje in jezuit Gustav Schörghofer.

Leta 1978 v Ljubljani rojena in na Dunaju živeča umetnica Maruša Sagadin je najprej končala študij arhitekture v Gradcu in pozneje še študij kiparstva na dunajski Akademiji za likovno umetnost.

V Cukrarni se je umetnica letos predstavila s “site specific” delom, pri katerem je izhajala iz tega, da je vstop v pritličje galerije brezplačen in ga je zato mogoče povezati z okolico. Foto: MGML/Andrej Peunik

UMETNOST

Jakopičeva nagrada v roke slikarju Stašu Kleindienstu

Objavljeno

dne

Avtor

Najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, nagrado Riharda Jakopiča, je letos prejel slikar Staš Kleindienst. Priznanji Riharda Jakopiča pa prejmeta Maša Jazbec in Mitja Konić. Podelitev najvišje nacionalne nagrade za likovno in vizualno umetnost bo 12. aprila v Moderni galeriji.

Kleindienst nagrado Riharda Jakopiča prejme za “silno bogat in nadvse kompleksen slikarski opus, ki je svoj prvi višek dosegel v obdobju zadnjih petih let”. beremo v utemeljitvi.

Kleindienst svojo umetniško prakso razume kot način soočanja z družbenimi in kulturnimi vprašanji. Interpretacija sveta, v katerem živimo, skozi slikarstvo je z nami že stoletja, družbene spremembe, ki se dogajajo z različnimi hitrostmi, pa rojevajo nove in nove slikarske oblike, še piše komisija. Med njimi so tudi take, ki svoj čas in prostor slikarsko zajemajo zelo učinkovito in hkrati nadvse posredno.

“Kleindienstov dosedanji umetniški opus, ki je dosegel zrelo fazo, sodi prav med slednje. Prepoznavanje pomena kolektivnega delovanja, avtoritete, anti/utopije, odnosa do narave in družbe, kulture, vrednot, urbanizma, ujetosti v sistem in iznajdba pravšnjega slikarskega jezika za upodobitev teh sklopov odlikujeta Kleindinstov opus, za katerega lahko morda poenostavljeno in hkrati z vso odgovornostjo rečemo, da je pretežno krajinarski,” so zapisali.

Staš Kleindienst, Antiarkadija, olje na platnu, 2020. Foto: Arne Brejc/arhiv umetnika

Kleindienst je leta 2007 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, prav tam je leta 2009 tudi magistriral. Njegova dela so vključena v več zasebnih in javnih zbirk. Leta 2014 je prejel nagrado skupine OHO. Živi in dela v Vipavi.

Maša Jazbec je uveljavljena umetnica na področju intermedijske umetnosti. Raziskovanje in sintezo njenih spoznanj ob številnih soočenjih človek – tehnologija – robot (humanoidni, androidi) je mogoče prepoznati kot odprt projekt v delu ali kot sklenjen artikuliran materializiran koncept in kot znanstveno-umetniški projekt, ki nagovarja, problematizira, postavlja vprašanja in pričakuje odgovore, piše v utemeljitvi.

Maša Jazbec je končala študij likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru in magistrski študij novomedijske umetnosti na Univerzi v Linzu ter doktorirala na Univerzi v Tsukubi na Japonskem. Živi in deluje v Trbovljah, kjer vodi laboratorij DDTLab.

Maša Jazbec je uveljavljena umetnica na področju intermedijske umetnosti.

Razstavljala je na številnih novomedijskih festivalih, razstavah in konferencah doma in v tujini, tudi na Ars Electronici. V zadnjem obdobju so njene samostojne razstave gostile tri galerije – Galerija Equrna v Ljubljani, Galerija Velenje in Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Ta je bila tudi osnova predloga za podelitev priznanja.

Mitja Konić priznanje prejme za delovanje v obdobju zadnjih treh let, ko se je predstavil s tremi velikimi samostojnimi razstavami: v nekdanji cistercijanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2020, v Galeriji Murska Sobota leta 2022 in istega leta v Galeriji Velenje.

Kot piše v utemeljitvi priznanja, je bil to opazen, zrel vstop mladega slikarja na slovensko likovno prizorišče. Konić je po končanem dodiplomskem študiju na ljubljanski akademiji in magistrskem študiju na dresdenski akademiji likovnih umetnosti še nekaj časa ostal v Dresdnu, nato pa se je preselil v München in se leta 2022 vrnil v domače Velenje.

Umetnik ustvarja abstraktne pokrajine kot prizorišča prisotnosti ali odsotnosti človeške figure. Z obojim ustvarja nelagodje in izziva občutek primanjkljaja, bodisi v neizpolnjenosti bivanja ali nečesa, kar se ne more uresničiti. Slike uprizarjajo elegično razpoloženje, saj se dotikajo vprašanja človeške minljivosti, še piše v utemeljitvi.

Mitja Konić priznanje prejme za delovanje v obdobju zadnjih treh let, ko se je predstavil s tremi velikimi samostojnimi razstavami: v nekdanji cistercijanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2020, v Galeriji Murska Sobota leta 2022 in istega leta v Galeriji Velenje.

Letošnjo žirijo so sestavljali Nadja Zgonik, Žiga Kariž, Marko Glavač in Aleš Vaupotič (predsednik).

Organizator vsakoletne podelitve nagrade in priznanj je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še ALUO in Slovensko društvo likovnih kritikov, denarna sredstva za nagrado zagotovi ministrstvo za kulturo.

Razstava dobitnikov nagrade in priznanj Riharda Jakopiča bo med 13. aprilom in 6. majem na ogled v Galeriji ZDSLU-ja.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Razstava konSekvence: fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni

Objavljeno

dne

Avtor

Kako tehnologija, ki z neustavljivim tempom že nekaj časa oblikuje tako rekoč vse vidike sodobnega življenja, vpliva na preoblikovanje tradicionalnih vrednot?

To je zelo poenostavljeno vprašanje, ki povezuje 15 umetniško-raziskovalnih del nove razstave konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni.

Predstavljeni projekti so nastali v okviru projekta KonS, platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je v zadnjih nekaj letih postavljala predvsem temelje mogočega umetnostnega ekosistema. Cilj platforme je spodbujati h kritičnemu premišljevanju o vplivih, ki jih imajo znanost in sodobne tehnologije na posameznika in družbo. Razstavljena dela – v Cukrarni bodo na ogled do 2. aprila – izrisujejo “obrise hibridnih ekosistemov, v katerih tehnologije niso bile uporabljene za še večje izkoriščanje živih in neživih sistemov, ampak z namenom boljšega razumevanja in sobivanja z njimi”, beremo ob razstavi.

Po besedah umetniškega vodje projekta KonS in sokuratorja razstave Jurija Krpana ta predstavlja umetniške projekte, ki so vsak na svoj način prebojni in kažejo na drugačen način razmišljanja, ki ga je mogoče ponuditi realnemu sektorju. Gre za presek celotnega projekta, ki bo trajal štiri leta in za katerega verjamejo, da ga bodo nadaljevali tudi v naslednjem kohezijskem obdobju.

Zametki projekta so po Krpanovih beseda stari že nekaj let. Leta 2014 se je nato izkazalo, da bi bil projekt izvedljiv s pomočjo kohezijskih sredstev. “Glede na to, da smo imeli v nacionalnem programu za kulturo napisano, da se ustanovi Mreža centrov za sodobno raziskovalno umetnost, je bil ta pogoj izpolnjen, se pravi, da je resorno ministrstvo podpiralo ta ukrep, kar je bila osnova za črpanje iz kohezije,” je dejal.

Platforma združuje devet partnerjev, pet iz Ljubljane ter po enega iz Nove Gorice, Velenja, Novega mesta in Maribora (Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in MKC Maribor). V vseh teh mestih se bo z različnimi dogodki, kot so razstave, delavnice in pogovori, predstavljala v tem mesecu.

Področje sodobne raziskovalne umetnosti je najmlajše od vseh področij, ko govorimo o likovni oziroma o vizualni, uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter arhitekturi, obstaja pa že nekaj desetletij, pravi Krpan. Zato so se namenili, da bi poskušali oblikovati pogoje in okoliščine za to, da bi umetnice in umetniki lahko ustvarjali, tako v prostorskem smislu in opremi kot v produkcijskih kapacitetah. Na ta način usposobljeni posamezniki pomagajo umetnicam in umetnikom raziskovati, razvijati in nato tudi izvesti njihova umetniška dela.

Kozmični dež v minimalističnem jeziku svetlobno-zvočne kinetične instalacije predstavlja naravni pojav mionov. Mioni so visokoenergijski osnovni delci, ki nastajajo v zgornjih plasteh ozračja ob naletu kozmičnih žarkov iz vesoljskega prostora. Vsak trenutek prehajajo skozi naša telesa, velike naravne mase in človeško infrastrukturo, razpadejo pa večinoma šele v globini Zemlje. Avtor in foto: Tilen Sepič

Da bi to dosegli, so projekt zasnovali v več slojih. Eden od njih je namenjen izobraževanju, ki ga je mogoče razumeti kot razvoj občinstva na eni strani, lahko pa tudi kot opismenjevanje in izobraževanje za področje umetniškega ustvarjanja, ki je, tako Krpan, na slovenskih akademijah slabo pokrito. Udeleženci se pri tem spoznavajo z različnimi tehnologijami, ki jih je mogoče uporabiti na ustvarjalen način.

Z enim od slojev poskušajo vzpostaviti trg za tovrstno umetniško polje. “Umetnine, ki jih ustvarjajo intermedijci, niso takšne, da bi jih obesil na zid. Zelo veliko je instalacij, veliko je elektronike, zelo veliko je tudi biomedijev. In ta trg vidimo kot vključevanje ljudi, ki so močno tehnološko pismeni, ki razumejo tudi sociološke in socialne razsežnosti tega, da jih vključujemo v procese inovacij,” pravi Krpan.

Dodaja, da so tovrstna prizadevanja tudi v ospredju različnih evropskih politik, ki spodbujajo več ustvarjalnosti za bolj inovativno gospodarstvo in družbo, globalne spremembe in za spremembe, ki se kažejo s tehnologijo.

Zvočna inštalacija – Miha Godec, Skupnost OctoSens.
OctoSens je 8-kanalni vmesnik, ki omogoča sprejem signalov različnih analognih in digitalnih senzorjev ter njihovo kalibracijo. Ta multi-senzorični sintetizator zvoka je rezultat dela OstoSens skupnosti, ki temelji na aktivnem medsebojnem sodelovanju in načelih demokratičnega so-oblikovanja. V skupnosti sodelujejo različne generacije in različni poklici, od inženirjev, umetnikov, študentov do navdušencev nad avdio-elektroniko. Skupnost se  zavzema za prost pretok znanj ter išče ustvarjalne načine za predajo pridobljenega znanja ter širjenje skupnosti v lokalnem ter tudi širšem kontekstu. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Na razstavi se predstavljajo številni umetniki, raziskovalci in kolektivi: Erich BergerBoštjan ČadežMarko Damiš v sodelovanju z Mariem DobajemMartinom Koširjem in Dorijanom ŠiškomTadej DroljcMiha Godec in skupnost OctoSensKatrin Hochschuh in Adam DonovanSanela JahićJata C (beepblipOR poiesisBoštjan PerovšekBojana Šaljić PodešvaBrane Zorman), Gregor Krpič v sodelovanju z Janom BabičemMarkom Jamškom in Galom Sajkom (Institut Jožef Stefan), Joana MollMiranda Moss in Daniel BrownellMatjaž Požlep v sodelovanju z Lukom Bradeškom in Patrikom Zajcem (Solvesall), Tilen Sepič, sodelavci laboratorija SPEKTR ZZoran Srdić Janežič v sodelovanju s Kristijanom TkalcemBenjaminom Feletom in Erikom KrkačemNejc Trampuž ter Staš Vrenko.

Del celomesečnih dogodkov bo tudi mednarodna konferenca na temo prepletanja nano- in endosvetov 6. marca v Kinu Šiška.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Skupinska razstava v Londonu: Nika Autor predstavlja film Sončne železnice

Objavljeno

dne

Avtor

Na razstavo Ozvezdja mnogoterih želja, na kateri v londonski galeriji Mosaic Room obravnavajo prepletene nedavne zgodovine, je vključeno tudi delo slovenske umetnice Nike Autor. Ta premierno predstavlja svoj film Sunny Railways (Sončne železnice).

Razstava, ki jo je skupaj z galerijo Mosaic Rooms kurirala kustosinja Moderne galerije v Ljubljani Bojana Piškur, združuje arhivsko gradivo, obstoječa in na novo naročena dela. Ta povezujejo obrobne geografije in pretresajo odnose med časom in spominom.

Poleg filma Nike Autor postavitev vključuje dela sodobnih umetnikov, kot so britanski umetnik Larry Achiampong, kuvajtsko-portoriška umetnica Alia Farid, beograjski kolektiv KURS (Miloš Miletić in Mirjana Radovanović) in egiptovski umetnik Basim Magdy.

Obzornik 242 – Sončne železnice, 4K, 30’, 2023. Montaža: Nika Autor, kamera: Jošt Franko, tekst: Olga Dimitirjević, glas: Lana Čmajčanin, glasba: Matevž Kolenc in prevod: Maja Lovrenov. Foto: Jošt Franko

V filmu Sunny Railways Nika Autor vzporeja dve časovno, družbeno in politično povsem ločeni realnosti. Najprej gradnjo železnice Šamac–Sarajevo, pri kateri je leta 1947 sodelovalo na tisoče mladih brigadirjev z vsega sveta, povezanih v duhu solidarnosti. Ob to pa umetnica v premislek vključi tragedijo beguncev, ki potujejo po balkanski poti.

Nika Autor je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po končanem študiju v Ljubljani je opravila doktorski študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. V svojem delu se ukvarja z raziskovanjem dokumentarnih ustvarjalnih praks s poudarkom na formi filmskega eseja, videoinstalacije in fotografije. Preučuje teme, povezane z migracijami, pravicami delavk in delavcev in politiko spomina.

V Sončnih železnicah nastopajo Hidaya Alsisi, Etaf Alburai, Afnan Aboathra, Dana Mikawi, Nahla Mikawi in Nadia Hakki.
Foto: Jošt Franko

Njena dela so predstavili v številnih muzejih, galerijah in na festivalih doma in v tujini, zanje pa je prejela tudi številne nagrade in priznanja. Je soustanoviteljica Obzorniške fronte, kolektiva ustvarjalcev s področja filmske, vizualne in politične teorije in umetnosti. Leta 2017 je zastopala Slovenijo na 57. umetnostnem bienalu v Benetkah.

Nadaljuj z branjem
UMETNOST12 ur nazaj

Jakopičeva nagrada v roke slikarju Stašu Kleindienstu

Najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, nagrado Riharda Jakopiča, je letos prejel slikar Staš Kleindienst. Priznanji Riharda Jakopiča...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Poslovil se Janez Gorišek, konstruktor planiške letalnice

V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek. Smučarski skakalec in gradbeni inženir, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Požar izpred štirih let je razkril “železno skrivnost” pariške katedrale Notre-Dame

Notre-Dame v Parizu je prva gotska katedrala, pri gradnji katere so na številnih mestih uporabili železne sponke. To sodobnemu človeku...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

90 let mariborskega Pokrajinskega arhiva – listine tudi z leta 1246

Pokrajinski arhiv Maribor letos praznuje devetdeset let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. “Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17...

Arhitektura3 tedni nazaj

Kulturni center Izola: za ambiciozen projekt (še) ni soglasja

Izolski župan Milan Bogatič je v sporočilu za javnost ponovil že večkrat izrečeno oceno, da je projekt Istrskega kulturnega centra...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Lumar – prvi prejemnik okoljskega certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu

V družinskem podjetju Lumar, ki v letošnjem letu obeležuje 30 let delovanja, so prejeli okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG)...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovito Pritzkerjevo nagrado za arhitekturo letos prejel David Chipperfield

Letošnja nagrada gre v roke 69-letnemu britanskemu arhitektu, ki je nagrajen za “brezčasno sodobno oblikovanje, ki se spoprijema s podnebnimi...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Slovenija: z obnovo starih zgradb bi do leta 2050 lahko prihranili kar 1,07 milijarde evrov

Življenje v zastarelih in neučinkovitih stavbah predstavlja tveganje za zdravje in presega finančne zmožnosti prebivalcev. Nezdrave stavbe imajo velik vpliv...

EKOLOGIJA3 tedni nazaj

Nameren izpust ali sabotaža? V Lendavi iz opuščene bioplinarne znova iztekel digestat

Iz bioplinarne v Trimlinih v občini Lendava je pretekli konec tedna znova iztekel digestat. Župan Lendave Janez Magyar meni, da...

DOGODKI3 tedni nazaj

Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe 

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija) je pred dnevi organiziralo strokovno srečanje, na katerem so izpostavili ključne vidike izvedbe...

POPULARNO