Connect with us

UMETNOST

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Objavljeno

dne

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču arhitekture, kiparstva in slikarstva ter “s prepoznavno edinstvenostjo, z barvami in oblikami”.

Nagrado, vredno 11 tisoč evrov, bodo Maruši Sagadin izročili 22. novembra, so sporočili iz sklada Otta Mauerja.
“Barve so močne, modre, rumene, rožnate, oranžno-rjave, bele. Oblike spominjajo na dela pop arta iz 70. in 80. let minulega stoletja, na Claesa Oldenburga ali pa na izrezanke iz lesa z jasnimi referencami na obrise teles ali črk,” je v utemeljitev nagrade med drugim zapisala žirija.

Umetnost, v kateri je prostor za humor
Za dela 42. dobitnice nagrade Otta Mauerja je značilen lasten humor, ki se ne nazadnje odraža v odnosu med skulpturami in njihovimi naslovi, kot sta Hitre noge (2019) ali Srce v hlačah (2018). “Dela ne nagovarjajo od zgoraj kot ‘visoka umetnost’, temveč so na ravni tistih, ki se z njimi srečajo.”

Nagrado od leta 1981 podeljuje Sklad Otta Mauerja Dunajske nadškofije. Člani letošnje žirije so bili umetnica Dorit Margreiter, generalna direktorica Muzeja Belvedere Stella Rollig, direktorica Muzeja dunajske katedrale Johanna Schwanberg, umetnica Maja Vukoje in jezuit Gustav Schörghofer.

Leta 1978 v Ljubljani rojena in na Dunaju živeča umetnica Maruša Sagadin je najprej končala študij arhitekture v Gradcu in pozneje še študij kiparstva na dunajski Akademiji za likovno umetnost.

V Cukrarni se je umetnica letos predstavila s “site specific” delom, pri katerem je izhajala iz tega, da je vstop v pritličje galerije brezplačen in ga je zato mogoče povezati z okolico. Foto: MGML/Andrej Peunik

UMETNOST

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Objavljeno

dne

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega konteksta.

Umetnik je za razstavo nominirancev za nagrado skupine OHO pripravil delo, ki je ob vstopu v galerijski prostor skoraj neopazno, saj ga v prvi vrsti nemara ne percipiramo kot umetniško delo. Sestavljen je iz dveh delov – belega podstavka, ki aludira na klop, na kateri si ogledujemo umetniška dela in je s prevrnitvijo spremenjen v samo umetniško delo. Drugi del predstavljajo sledi obrabe na stikalu za luč, ki so torej spet posledica minimalne, komaj opazne umetnikove geste.

Dominik Štibernik: Piedestal, 2023, zbrušena stenska barva na tleh. FOTO: Center in galerija P74

Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna žirija, Dominik Štibernik s svojim delom prestavlja umetniško prakso, v kateri konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega konteksta. “Preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti v umetniškem procesu. V tej praksi, in tudi pri umetniškem delu Delo je treba poiskati, se ozadje, okvir, podstavek umetniškega dela z minimalno gesto preobrne v delo samo. To se zgodi natanko tako, da izpostavi njegovo odsotnost, njegovo očitno neidentičnost (z idejo, predstavo, konvencijo o tem, kaj in kje je umetniško delo v galerijskem prostoru). S to gesto se umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca,” še beremo v utemeljitvi.

Nagrajenec o svojem umetniškem delu z naslovom Delo je treba poiskati obravnava sam proces nastajanja umetniškega dela, nekaj, s čimer se tudi sicer v svojih projektih precej ukvarja. Gledalec vidi le končni izdelek, ne pa tudi celotnega procesa njegovega nastanka.

Štibernik je bil nagrajen za delo z naslovom “Delo je treba poiskati”. Foto: Center in galerija P74

Na ta način je proces “povišan v umetniško delo”, pojasni Štibernik. V naslovu dela je umetnik združil dvoje – na eni strani je to predpostavka, da se umetniško delo kljub današnji poplavi podob še vedno razlikuje od drugih izdelkov. Drugo branje pa se nanaša na nenehen očitek umetnikom, da ne opravljajo “pravega dela” ter zahtevam, da si takšno “pravo delo” poiščejo.

Dominik Štibernik (1993) je leta 2019 diplomiral na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana (AVA). Njegova dela so bila razstavljena na več skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu. V svojem delu preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti; zakulisje umetniške prakse je povišano v umetniško delo ali gesto. Pojavnost vsakdanjega precizno reproducira in uprizarja prek jezika razstavnih ali umetniških protokolov.

Letošnji finalisti nagrade skupine OHO (na fotografiji od leve proti desni) Dominik Štibernik, Lucija Rosc, Nežka Zamar in Maja Bojanić  (Foto: Peter Fettich)

Nagrada skupine OHO je del mednarodne mreže YVAA (Young Visual Artist Award), ki združuje sorodne nacionalne nagrade dvanajstih evropskih držav.  Ob Štiberniku so bili letos nominirani še Maja BojanićLucija Rosc in Nežka Zamar. Nominirance je izbrala strokovna žirija, v kateri so bili vizualni umetnik Jože Barši, direktorica Moderne galerije Ljubljana Martina Vovk in sodobni umetnik Dalibor Martinis, ki prihaja iz Zagreba.

Nagrada vključuje dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku, po njej pa še samostojno razstavo v Galeriji P74 v Ljubljani.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Objavljeno

dne

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu zagnala pobudo, da se s kipi dvometrskih medvedov širi prijateljstvo med državami. Medvedi te dni zasedajo tudi Ljubljano.

Na Trgu republike so odprli razstavo 145 različno pobarvanih medvedov, ki z dvignjenimi šapami predstavljajo in povezujejo države, iz katerih prihajajo. Razstava z naslovom United Buddy Bears, Umetnost strpnosti je prvič na ogled v Ljubljani, prestolnica pa je tudi prvo mesto, kjer se po pandemiji covida-19 medvedi predstavljajo zunaj Nemčije.

S tem se je medvedom pridružil slovenski “prijatelj”, ki ga je poslikal študent Akademije za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani Luka Rep. Izbral je barve slovenske zastave, na medvedu pa prepletel množico različnih obrazov, ki v prepletu obrazov različnih spolov, narodnosti, starosti in kultur opozarjajo na nujno prisotnost strpnosti, sočutja in solidarnosti pri doseganju medsebojnega razumevanja, spoštovanja in miroljubnega sobivanja. Med obrazi izstopajo nekatere prepoznavne osebe slovenske kulturne zgodovine, kot so Ivan CankarAlma KarlinZofka KvederIvana KobilcaLili NovyJože PlečnikFrance Prešeren in Primož Trubar, medtem ko je vzorec idrijske čipke simbol tradicije.

“Medvedi izražajo to, česar politika in voditelji niso sposobni, torej idejo sobivanja in miru,” je povedal podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič.

Zgodba Classic Buddy Bears se je začela junija 2001 v Berlinu, ko sta Eva in Klaus Herlitz zagnala pobudo, ki je pripomogla k razvoju ulične umetnosti v Berlinu. Projekt se je razširil že naslednje leto, ko so umetniki z vsega sveta v nemški prestolnici ustvarili krog podpornikov United Buddy Bears, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju o mednarodnem razumevanju in mirnem sobivanju. Veleposlaniki držav so takrat k sodelovanju povabili umetnike, da poslikajo dvometrsko skulpturo medveda, ki predstavlja njihovo državo. Poslikave medvedov tako ponazarjajo značilnosti, kulturo, zgodovino, ljudi, pokrajino, gospodarstvo, glasbo ali običaje države, ki jo predstavljajo. Leta 2004 se je pisana skupina potujočih medvedov odpravila na turnejo okoli sveta, ki jo je nato prekinila epidemija covida-19.

V obliki Tretjega paradiža Michelangela Pistoletta
Medvedi so na Trgu republike razporejeni v obliki Pistolettovega simbola Tretjega paradiža, ki odraža svoboden umetniški pogled na problematiko sobivanja. “Ideja, da vključimo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta v ta projekt, izhaja iz njegove razstave v Cukrarni in tudi sicer tesnih odnosov z njim in njegovim poslanstvom. Pistoletto je ob vpisu v Zlato knjigo Ljubljane narisal tudi simbol Tretjega paradiža, ki na subtilni ravni ponazarja vrednote, ki jih želi mesto Ljubljana sporočiti s to razstavo,” so sporočili z občine.

Razstava v Ljubljani je nastala v sodelovanju Mestne občine Ljubljana, nemškega veleposlaništva v Ljubljani in Buddy Bear Berlin ob podpori številnih partnerjev in podpornikov projekta. Na odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

Objavljeno

dne

Avtor

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Na dan zaprtja razstave, 28. maja, bo znan tudi letošnji lavreat ali lavreatka.

Po dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku nagrajenec oz. nagrajenka priredi tudi samostojno razstavo v Galeriji P74 v Ljubljani. 

Maja Bojanić (1997) je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, s podiplomskim študijem nadaljuje na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju na oddelku za transdisciplinarno umetnost. V svoji umetniški praksi raziskuje odnos med spominjanjem in pozabljanjem znotraj konteksta prevladujočih zgodovinskih pripovedi, o katerih dvomi z uporabo fikcije. Kot rezidenčna umetnica je sodelovala v medinstitucionalni izmenjavi, ki jo je gostila Budapest Galeria (2023 – Budapest Galeria in Center sodobnih umetnosti Celje).

Maja Bojanić, for this could all be but an empty promise, 2024. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Vizualna umetnica Lucija Rosc (1995) živi in ustvarja v Ljubljani. Dodiplomski študij fotografije je končala na Fakulteti za aplikativne vede VIST v Ljubljani, magistrski študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija, pa je zaključila na ALUO. Umetnica združuje raziskovalni pristop z igrivo interpretacijo. Je prejemnica Prešernove nagrade ALUO za magistrsko delo.

Lucija Rosc, Mica bere vice, 2023, vinilna plošča. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Dominik Štibernik (1993) je diplomiral na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana (AVA). Preučuje razstavne, ateljejske in ob-produkcijske spontanosti; zakulisje umetniške prakse je povišano v umetniško delo ali gesto. Pojavnost vsakdanjega precizno reproducira in uprizarja preko jezika razstavnih ali umetniških protokolov.

Dominik Štibernik, Piedestal, 2023, sandpapered wall paint on floor. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Nežka Zamar (1990) je interdisciplinarna umetnica. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Študij je nadaljevala na Univerzi Mimar Sinan Fine Arts v Istanbulu in na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Njeno delo prevprašuje meje identitet in individualnosti jezika ter širjenje medprostora med materialnostjo in konceptom. Predstavljeno je v obliki prostorske instalacije, site-specific projektov in arhivov.

Nežka Zamar, Pangea, Take II, 3D designed and printed composable case with objects, 2023. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Strokovno žirijo sestavljajo vizualni umetnik iz Ljubljane Jože Barši, sodobni umetnik iz Zagreba Dalibor Martinis in v. d. direktorice Moderne galerije Ljubljana Martina Vovk.

Nagrada skupine OHO je osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike, ki jo je ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. leta 2005. Nagrada je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije centralne in vzhodne Evrope. Rezidenco v New Yorku pripravljajo v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited, New York. Dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku sledi samostojna predstavitev dobitnika nagrade v Galeriji P74 v Ljubljani.

Lani je nagrado prejela Ana Likar. Žirijo je prepričala z instalacijo Delala je neurja, s katero je obravnavala različne interpretacije čarovništva.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI2 tedna nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO