Evropska unija je doživela prelomni trenutek na področju energetike.

Obsežne reforme elektroenergetskega in plinskega trga prinašajo potrošnikom stabilnejše cene energije in manjšo odvisnost od fosilnih goriv. Hkrati Unija spodbuja razvoj vodika in drugih razogljičenih plinov. Reforme bodo pomembno prispevale k prehodu na čisto energijo, obenem pa okrepile varnost oskrbe in zaščitile potrošnike.

Več izbire in zaščita za potrošnike

Nove reforme trga z električno energijo prinašajo potrošnikom večjo moč. Izbirali bodo lahko med širšo paleto pogodb in pred podpisom prejeli jasnejše informacije. Možnosti bodo raznolike: od pogodb z dolgoročno fiksno ceno za stabilnost do dinamičnih pogodb, ki omogočajo izkoriščanje ugodnejših cen ob nižjem povpraševanju.

Reforme poskrbijo tudi za tiste v stiski, saj preprečujejo odpoved dobave ranljivejšim potrošnikom. Prav tako se uvajajo dobavitelji v sili, ki bodo preprečili izpade dobave. Novost je tudi možnost souporabe energije, ki jo bodo lahko izkoristili na primer sosedje z namestimi sončnimi elektrarnami na strehah.

Prednosti tudi za podjetja

Evropska podjetja bodo imela dostop do bolj predvidljivih stroškov energije, kar jim bo omogočilo večjo konkurenčnost. Tako gospodinjstva kot podjetja bodo lahko izkoristila nižje stroške obnovljivih virov energije. Države članice EU pa bodo lahko v kriznih razmerah regulirane maloprodajne cene razširile na obe skupini odjemalcev.

Vodik – ključ do čistejše prihodnosti

Novi okvir za plinski trg bo omogočil vzpostavitev trga za vodik, ki bo igral ključno vlogo pri zmanjševanju emisij v težki industriji in prometu. Za potrošnike bodo reforme prinesle lažje prehajanje med dobavitelji plina, učinkovita orodja za primerjavo cen in točne, poštene ter pregledne informacije na računih.

Posodobljeni okvir daje državam članicam EU tudi možnost prepovedi ali omejitve uvoza zemeljskega plina po plinovodih in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Rusije in Belorusije.

Evropski zeleni dogovor

Reforme trga energije so pomemben korak k doseganju ciljev Zelenega dogovora EU, ki si prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050.

S prehodom na čistejše vire energije Unija zmanjšuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv, krepi energetsko varnost in omogoča potrošnikom in podjetjem stabilnejše cene ter več možnosti izbire.

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka, je povedal pristojni minister Bojan Kumer, ki je prepričan, da je neizkoriščenih zmogljivosti še veliko.

Sloveniji tako ne bo treba kupiti statističnega prenosa, kot je bil primer v treh letih prej, ko je za to skupno odštela skoraj 18 milijonov evrov. Med razlogi za povečanje deleža je večja proizvodnja iz hidroelektrarn in sončnih elektrarn ter večji delež biogoriv v prometu, a tudi manjša končna poraba energije.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ocenil, da je na področju sončne energije še veliko neizkoriščenega potenciala. Ob tem si prizadevajo okrepiti naložbe v distribucijsko omrežje, da se bodo lahko priklopile nove elektrarne.

Trenutno je odobrenih okoli 70 odstotkov vlog. Na drugi strani je okoli 60 odstotkov soglasij za priključitev neizkoriščenih.

V Golubcu na vzhodu Srbije blizu meje z Romunijo so uradno odprli eno največjih vetrnih elektrarn v jugovzhodni Evropi. Partnerja 165 milijonov evrov vredne naložbe sta srbska družba MK Group in slovenski sklad Alfi Renewables.

Skupaj so 22 najsodobnejših vetrnic postavili v dveh letih, letno pa bodo lahko proizvedli 310 gigavatnih ur zelene energije, kar je dovolj za oskrbo 75.000 gospodinjstev.

Moč elektrarne Krivača, ki stoji v treh občinah, je 105,6 megavata. Turbine je dobavil nemški Nordex, medtem ko je transformatorsko postajo postavil slovenski Kolektor Etra. Vetrnice so visoke 179 metrov, park in infrastrukturo pa so zgradili po tržnih pogojih, tako da Srbiji ni bilo treba primakniti nič. Sklenjena je bila tudi prodaja energije po dolgoročni pogodbi.

“Te vetrnice so zgled, kakšno bi moralo biti pridobivanje elektrike pri nas,” je na odprtju dejal predsednik uprave MK Group Mihailo Janković.

To je četrta vetrna elektrarna za srbsko MK Group in ena prvih naložb slovenskega podjetja Alfi Renewebels oziroma največjega regionalnega sklada za zelene energetske investicije Alfi Green. Park, ki bo letno prihranil 120.000 ton izpustov CO2, so zgradili v dveh letih, čeprav ima Srbija povsem evropsko zakonodajo, ko gre za gradbena dovoljenja in vplive na okolje.

“Imajo zelo poenostavljene procese in zelo se ve, kdo je stranka v postopku, predvsem pa tudi časovnice, kako lahko sončno ali vetrno elektrarno umestiš v prostor. In tukaj investitorji v Sloveniji vedno naletimo tudi na težavo lokalne skupnosti,” je povedal predsednik naložbenega odbora Alfi Green sklada Tomaž Berločnik.

Medtem v Srbiji že sodelujejo tudi pri gradnji sončnih elektrarn, naslednje investicije bodo na Hrvaškem. Upajo, da bodo ob spremembah zakonodaje, med drugim z nadomestili za občine, lahko več investirali tudi doma.

“Ustvariti moramo razmere, v katerih bodo vlagatelji pripravljeni sodelovati pri takih projektih. To je naloga države, zasebniki pa morajo prepoznati priložnost,” je dejal srbski premier Miloš Vučević.

Slovenski veleposlanik v Srbiji Damjan Bergant je ob tem izrazil željo, da pridejo tudi srbske investicije v Slovenijo.

Pri financiranju je pomagal konzorcij štirih bank, med njimi je NLB, ki se zdaj s partnerjem v Krivači Miodragom Kostićem oziroma njegovim holdingom Agri Europe, med drugim že lastnikom Gorenjske banke, bori za delež avstrijske Addiko banke.