Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Zelena fasada na Dunaju? Stroški ozelenitve v domeni mesta!

Objavljeno

dne

Če se na Dunaju odločite za zeleno fasado in na pročelje posadite rastlinje, vam tamkajšnja občina zagotavlja med 3000 in 20.000 evrov subvencije. Zelena sprememba, ki se splača, ne?

Vemo, da na Dunaju ljubijo zeleno, mesto pa se v zadnjih letih temeljito usmerja v pravo zeleno revolucijo. Na ulicah skoraj vsak dan posadijo kako novo drevo, parkirna mesta se spreminjajo v zelene oaze in meščane pozivajo k zamenjavi avtomobilov za kolo, ozelenjujejo betonske površine in ustvarjajo majhne mestne parke, strehe se spreminjajo v prave vrtove in še in še – po trenutnih ocenah je kar 53 % Dunaja zelenih!

Tokrat na Dunaju želijo k ozelenjevanju povabiti prav vsakega meščana, zato jim za odločitev ozelenitve fasade domače hiše, bloka ali poslovne stavbe ponujajo občinsko subvencijo in vso potrebno pomoč v višini od 3200 do 20.000 evrov.

Od zelenih fasad do zelenih oaz

Meščani lahko subvencije prejmejo tudi za druge projekte ozelenitve, kot so zelene strehe, domači vrtovi in ozelenjevanje notranjih dvorišč starih mestnih zgradb. Zelenje v mestih ima namreč izredno pomembno vlogo, saj pomaga hladiti okolico (pozimi pa zadrževati toploto), kar svoj vrednost pokaže prav v teh vročih poletnih dneh, obenem pa zelenje poskrbi za prečiščevanje zraka in zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, kar je za prihodnost našega planeta nujno.

Ob zelenih fasadah turiste na Dunaju navduši tudi ogromno majhnih zelenih oaz, ki popestrijo sivino mesta – trenutno jih je v avstrijski prestolnici kar 225, z drevesi in travniškim cvetjem pa skrbijo za to, da se v mesto vračajo raznovrstne živali – vse od obilice žuželk, do čebel in ptic, katerih petja pred desetletjem že skoraj ni bilo več slišati.

Ob zelenih fasadah turiste na Dunaju navduši tudi ogromno majhnih zelenih oaz, ki popestrijo sivino mesta – trenutno jih je v avstrijski prestolnici kar 225, z drevesi in travniškim cvetjem pa skrbijo za to, da se v mesto vračajo raznovrstne živali – vse od obilice žuželk, do čebel in ptic, katerih petja pred desetletjem že skoraj ni bilo več slišati. Ob tem zelene oaze s svojimi površinami predstavljajo izvrsten prostor za otroško igro, poletno poležavanje v senci ali celo piknike.

Naj dodamo, da so v zadnjih letih na Dunaju posadili kar 4500 dreves, zelena revolucija, v kateri se je uredilo kar 60 kilometrov plaž ob Donavi, pa še ni končana. Do leta 2025 bi se naj uredilo še dodatnih 400.000 kvadratnih kilometrov zelenih površin, od tega bo 30.000 kilometrov predstavljal velik mestni park. Zelenje dopolnjujejo še vodni razpršilniki, ki v zrak oddajajo vodno meglico, skrbijo za hidracijo rastlin in v vročih dneh osvežitev meščanov.

Industrija

»Ozelenjeni« tovornjaki v prihodnje?

Objavljeno

dne

Tovornjaki, ki nam glavobole na cestah povzročajo predvsem v dopustniških dneh, so odgovorni za 25 % vseh emisij toplogrednih plinov. Kaj storiti z njimi, če želimo bolj zeleno prihodnost?

Čeprav težka tovorna vozila oziroma tovornjaki predstavljajo le 1 % vseh vozil na svetu, pa so s svojo vožnjo krivi za kar 25 % vseh emisij toplogrednih plinov, kar je zaskrbljujoče in nikakor ne zanemarljivo. Ob vseh ukrepih, ki jih sprejemamo za prihodnost našega planeta, je nujno, da nekaj ukrenemo tudi s tovornjaki. Prva rešitev je gotovo tesno sodelovanje med javnostjo in industrijo, saj mora svoj delež odgovornosti za dobrobit planeta in okolja prevzeti predvsem slednja, pri tem pa ji mora politiki pomagati z odstranitvijo vseh ovir.

Elektrika – ja ali ne?

Konec težkim emisijam bi tako zadala že elektrifikacija težkega prometa, ki ne predstavlja znanstvene fantastike, ampak preprosto in trajnostno tehnološko rešitev. Morda si električne tovornjake res težko predstavljamo, a dejstvo je, da je tehnologija tudi zanje izpopolnila vse potrebno.

Glavna problema oziroma pomisleka, ki se sicer pojavljata, sta količina električne energije, potreba za polnjenje tovrstnih električnih tovornjakov in pa vprašljivost ekološkosti polnilnih baterij. Medtem ko prvi pomislek hitro odbijemo z dejstvom, da je tehnologija obnovljivih virov danes izjemno dobra ter cenovno dostopna, dvom o baterijah sicer ni povsem razrešen, pa vendar inovacije vsak dan znova dokazujejo, da bomo počasi uspeli ustvariti tudi okolju prijazno baterijo ali vsaj baterijo, ki jo bo mogoče skoraj v celoti reciklirati.

Bi tovornjak na baterije sploh zdržal?

Pri uvajanju električnih tovornjakov bi sicer prvo težavo predstavljala cena, ki bi bila na začetku gotovo izjemno visoka – prav na tem mestu lahko z ekološkimi subvencijami, davčnimi olajšavami ter finančno pomočjo podjetjem močno prispevajo vodstva posameznih držav ter tako olajšajo prehod od klasičnih na električna težka tovorna vozila ter pri tem poskrbijo tudi za prihodnost okolja.

40-ton težek tovornjak bi lahko z enim polnjenjem baterije prepeljal kar 400 kilometrov.

Za prehod na električne tovornjake je že vse skoraj nared, svoje pa govorijo tudi statistične napovedi – tako bi glede na trenuten tempo izboljšav baterij za električna vozila, 40-ton težek tovornjak lahko z enim polnjenjem baterije prepeljal kar 400 kilometrov, kar vsekakor zavrača vsakršen dvom o moči baterij. V naslednjih desetih letih bi lahko bile baterije celo toliko močnejše, da bi z enim polnjenjem zmogle zdržati tudi do 800 kilometrov!

Čas polnjenja ni več pomislek

Tudi čas polnjenja ni več težava – če je bilo v testnih fazah pred časom potrebnih več ur, da se je tovornjak v celoti napolnil, je trenutno stanje na trgu električnih tovornjakov precej boljše. Tovornjak tako v sistemu hitrega polnjenja na 4 ure in pol potrebuje obvezen 45-minutni polnilni počitek, ki nikakor ne bo odveč tudi vozniku. Pričakujemo lahko, da bo v prihodnjih letih polnilni čas še krajši, frekventnost polnjenja pa še manjša.

Tovornjak tako v sistemu hitrega polnjenja na 4 ure in pol potrebuje obvezen 45-minutni polnilni počitek, ki nikakor ne bo odveč tudi vozniku.

Ko v ozir vzamemo vse prednosti tehnologije, je jasno, da bo naša prihodnost električna, pa če si to želimo, ali ne. Kar je pomembno, je, da bomo le na tak način uspešno kljubovali emisijam toplogrednih plinov in zaskrbljujočim posledicam podnebnih sprememb.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Tako je videti največja plavajoča sončna elektrarna na svetu

Objavljeno

dne

V Singapurju so pred kratkim predstavili eno največjih plavajočih solarnih farm na svetu, ki bo s svojo energijo napajalo napravo za prečiščevanje vode. Vas zanima, kako izgleda?

Podjetje Sembcorp Industries in singapurska nacionalna agencija za vode PUB sta nedavno razkrili vse podrobnosti gradnje ene največjih sončnih elektrarn na svetu, ki se razprostira na površini kar 45 nogometnih igrišč ter proizvede dovolj energije za polno delovanje petih naprav za prečiščevanje vode.

Plavajoča solarna elektrarna v Singapurju v številkah

Kombinacija sončne energije in hladne vode za najboljše rezultate

Projekt gradnje solarne farme je eden od poskusov Singapura, da do leta 2025 kar štirikrat poveča trenutno proizvodnjo energije s pomočjo obnovljivih virov. Nova singapurska solarna elektrarna bo tako delovala z močjo 60 megavatov, nameščena pa bo na jezeru v zahodnem delu Singapurja.

Po ocenah bo količino emisij ogljikovega dioksida zmanjšala za kar 32 kiloton letno, njena posebnost je tudi to, da bo za razliko od klasičnih sončnih elektrarn delovala za kar do 15 % bolje, k čemur bo pripomogel hladilni učinek jezerske vode. Singapur bo tako postal prvo mesto na svetu, kjer bo voda prečiščena le s pomočjo v celoti zelene energije, proizvedene iz obnovljivih virov.

Oškodovana ne bodo niti jezerska živa bitja

Pri tem pa gradnja solarne elektrarne nikakor ni ogrožala živih bitjih tamkajšnjega jezera, saj so solarni paneli nameščeni tako, prav tako pa jih sestavlja poseben material, vse to pa omogoča, da sončna svetloba normalno prehaja skozi gladino jezera ter živim bitjem omogoča povsem običajno življenje.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

Katera balkanska država se bo prva odpovedala premogu?

Objavljeno

dne

Severna Makedonija bo postala prva država na območju Zahodnega Balkana, ki bo v prihodnjih sedmih letih povsem prenehala z uporabo premoga, namesto tega pa bo sredstva usmerila v obnovljive vire.

Pred kratkim je Zoran Zaev, premier Severne Makedonije, naznanil, da bo država do leta 2028 povsem prenehala z uporabo premoga, do zastavljenega datuma pa bo zaprla tudi vse termoelektrarne, s čimer bo Severna Makedonija postala prva taka država na področju Zahodnega Balkana. Namesto tega se bodo v prihodnjih letih korenito preusmerili v zeleno transformacijo, načrtujejo pa tudi več investicij v obnovljive vire energije.

Severna Makedonija bo tako v prihodnjih sedmih letih razvila za kar 2200 MW kapacitet, ki bodo energijo proizvajale s pomočjo obnovljivih virov, pri čemer bodo za 1600 MW zaslužne sončne elektrarne, za 600 MW pa vetrne farme. Odločitev je za državo prelomna, saj termoelektrarne trenutno proizvedejo kar polovico električne energije, ki jo potrebuje Severna Makedonija.

Zoran Zaev, premier Severne Makedonije je naznanil, da bo država do leta 2028 povsem prenehala z uporabo premoga, do zastavljenega datuma pa bo zaprla tudi vse termoelektrarne, s čimer bo Severna Makedonija postala prva taka država na področju Zahodnega Balkana.

Termoelektrarne in premogovniki padajo kot domine

Premier je z novico, ki se je je Severna Makedonija sicer z zavezo dotaknila že v lanskem letu, navdušil ter s tem k akciji pozval tudi ostale države regije Zahodnega Balkana, ki se za prenehanje uporabe premoga še niso odločile. Premog postopoma postaja preteklost, države pa svoje termoelektrarne ter premogovnike zapirajo kot po tekočem traku, v nekaterih delih sveta odslužene komplekse celo preurejajo ter jih namenjajo proizvodnji energije s pomočjo obnovljivih virov.

Severna Makedonija bo v prihodnjih sedmih letih razvila za kar 2200 MW kapacitet, ki bodo energijo proizvajale s pomočjo obnovljivih virov, pri čemer bodo za 1600 MW zaslužne sončne elektrarne, za 600 MW pa vetrne elektrarne.

Severnomakedonsko strategijo zelene transformacije so z obljubo investicij podprle tudi nekatere tuje firme, ena od nemških energetskih korporacij tako na območju Severne Makedonije načrtuje gradnjo 400 MW vetrne elektrarne. Katera od držav bo sledila severnomakedonskemu zgledu ter prekinila onesnaževanje s premogom?

Nadaljuj z branjem
DOGODKI1 dan nazaj

JUB med prejemniki priznanj najboljšim inovatorjem v osrednjeslovenski regiji

V organizaciji GZS Zbornice osrednjeslovenske regije je nedavno v Ljubljani potekala podelitev priznanj za najboljše inovacije v osrednjeslovenski regiji v...

Materiali2 dneva nazaj

VSE UMETNE SNOVI MED SEBOJ NISO ENAKE

Prijaznost do okolja, trajnost in ohranjanje virov tvorijo kakovost izdelkov Geberit. To načelo velja tudi za uporabo umetnih snovi. Podjetje...

DOGODKI1 teden nazaj

200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”....

Slovenija1 teden nazaj

Mednarodni dan bele palice: ogromno javnih objektov pri nas ni prilagojenih slepim in slabovidnim

Mednarodni dan bele palice, simbola neodvisnega življenja slepih in slabovidnih, poteka tako kot svetovni dan vida v znamenju pozivov k...

Interier1 teden nazaj

Prenova salona IZI Mobili v Mengšu

Prenova je zajemala zunanjost in notranjost salona ter zamenjavo razstavljenih kosov pohištva (eksponatov). V prenovljenem salonu si lahko od blizu ogledate...

Arhitektura1 teden nazaj

Stanko Kristl in Mihael Dešman prejela platinasti svinčnik, patinasti pa stavba GZS-ja

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) nagrado platinasti svinčnik namenja Stanku Kristlu in Mihaelu Dešmanu. Prvič bodo podelili patinasti...

DOGODKI1 mesec nazaj

POZIV K VARČEVANJU Z VODO V GOSPODINJSTVIH

V Slovenskem društvu za zaščito voda bodo to jesen v akciji ozaveščanja slovenska gospodinjstva opozarjali na VARČEVANJE Z VODO. Pri...

Industrija1 mesec nazaj

»Ozelenjeni« tovornjaki v prihodnje?

Tovornjaki, ki nam glavobole na cestah povzročajo predvsem v dopustniških dneh, so odgovorni za 25 % vseh emisij toplogrednih plinov....

DOGODKI1 mesec nazaj

GBC Slovenija – 6. konferenca trajnostne gradnje

30. september 2021,  konferenca v hibridni izvedbi (v živo in prek spleta) Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo...

Arhitektura1 mesec nazaj

12. FESTIVAL ODPRTE HIŠE SLOVENIJE

Do otvoritve največjega 12. arhitekturnega festivala OHS 2021 nas loči le še en dan in bo potekal od 17. do...

POPULARNO