UMETNOST
Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji

V Narodni galeriji so po včerajšnji slavnosti danes tudi za javnost odprli razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Grafike so prišle naravnost iz umetnikove nekdanje hiše v Amsterdamu, ki je danes muzej.
Razstavo, v okviru katere se Rembrandtove grafike v Slovenijo vračajo po skoraj četrt stoletja, je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. V svojem nagovoru je poudarila, da ima Rembrandt pomembno mesto tudi znotraj slovenske umetnosti, prav grafike pa so medij, ki je slovensko umetnost vsestransko zaznamoval. Na razstavi se po njenih besedah stikajo tako nizozemski in slovenski kot celostni umetnostni prostor.
Nabor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša je bil namreč leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu.
Na ogled tudi dela sopotnikov in občudovalcev
Tokratna razstava združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter štirinajst umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama, avtorja postavitve pa sta Jochem van Eijsden in Epco Runia.


“Neradi uporabljamo presežnike – a pri Rembrandtu so upravičeni”
Pobudnik razstave je bil veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, je o ideji za sodelovanje za TV Slovenija povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. “V Ljubljano smo želeli pripeljati tudi nekatere grafike, ki prvotno niso bile na seznamu. To je verjetno eden najvplivnejših avtorjev v zahodni likovni umetnosti. Neradi uporabljamo presežnike, ampak pri Rembrandtu je to popolnoma upravičeno.”

Originalne jedkanice in dve plošči spremlja tudi deset del iz zbirke Narodne galerije iz obdobja od 17. do 20. stoletja, na katere je imel Rembrandt velik vpliv, je še pojasnila Barbara Jaki. In kakšen je bil ta vpliv? “Rembrandt je bil izjemen inovator, predvsem na področju grafike – še bolj specifično, na področju jedkanice. Mojstrsko je znal pokazati tako blišč kot bedo in revščino, tako mistične dogodke kot prizore iz vsakdanjega življenja. Ta kar najširša paleta njegovih izrazov je seveda navduševala ne samo sodobnike, ampak tudi umetnike, ki so prihajali desetletja in stoletja za njim.”
“Velik praznik”
Na večernem odprtju razstave je Barbara Jaki dogodek označila za velik praznik. Spomnila je, da je bil Rembrandtov vpliv na poznejše ustvarjalce izjemen in traja vse do današnjih dni. Enako brezčasna in vedno moderna je po njenih besedah tudi univerzalnost njegovega likovnega izraza, ki mu je zagotovila visoko mesto v zgodovini.
Nizozemski umetnik iz 17. stoletja je po njenih besedah tudi “naš umetnik, le na videz časovno in geografsko oddaljen“, a še vedno aktualen v človeški dimenziji svojega dela. “Izjemen ustvarjalni genij je široko paleto izraza interpretiral le z linijo, brez barve in izpopolnil grafično tehniko, kakor še nihče pred njim. Umetnost ima posebno moč, posreduje ideje, poglede, duha časa, a tudi povezuje ljudi, narode, države. Povezala je tudi Slovenijo in Nizozemsko,” je še poudarila direktorica Narodne galerije.

Prvi projekt nizozemskega muzeja v tujini po osmih letih
Direktorica Muzeja Rembrandtova hiša Milou Halbesma je poudarila, da razstava v Ljubljani pomeni svojevrsten mejnik. Je prva razstava muzeja v tujini po osmih letih, takrat so jo pripravili na Japonskem. Prav tako izbor Rembrandtovih grafik na razstavi v Ljubljani temelji na podlagi kakovosti in privlačnosti grafik ter razstavi lastni rdeči niti.
Avtor razstave Epco Runia je pojasnil, da so želeli na razstavi pokazati, da Rembrandt ni uporabljal grafik, da bi zgolj reproduciral obstoječe delo, kot je bilo to v navadi v 17. stoletju, ampak da je pri Rembrandtu vsaka grafika samostojno likovno delo. Tudi zaradi tega so grafike na razstavi razporejene v sedem sklopov; upodabljanje narave, ustvarjanje svetlobe in sence, oblikovanje lika, pripovedovanje zgodb, še posebej svetopisemskih, upodabljanje ravne nizozemske pokrajine, eksperimentiranje s tehniko jedkanja in umetniške izmenjave z deli drugih umetnikov.
Miniature, kjer štejejo tudi najmanjše podrobnosti
Runia je obiskovalcem razstave tudi svetoval, da si za grafike vzamejo čas in si jih zelo pozorno pogledajo. V 17. stoletju so grafike držali v rokah in si jih dejansko lahko ogledovali od blizu, kar danes ni več mogoče, je povedal in obiskovalcem položil na srce, da na grafikah raziščejo različne podobe, poiščejo smešne poze in nenavadne predmete, ki se skrivajo v ozadju. “Odprl se vam bo nov svet,” je obljubil. Kot svojo najljubšo grafiko “največjega med velikimi umetniki” pa je izpostavil grafiko Trije križi.

Kot je še povedala Halbesma, se tokratna razstava v Ljubljani razlikuje od vseh v preteklosti in tudi od tiste, ki je bila na ogled pred 23 leti v Ljubljani. Je pa ta, kot je dejala, “čudovita razstava” nastala tudi zaradi dobrega sodelovanja med Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki je urejen v hiši, kjer je Rembrandt dejansko živel med letoma 1639 in 1658, ter ljubljansko Narodno galerijo.
Muzej Rembrandtova hiša hrani največjo zbirko umetnikovih grafik na svetu, dejansko vse njegove grafike. Teh zaradi zelo občutljivega papirja grafik nima vedno na ogled in jih za kratek čas prikažejo zgolj občasno, na razstavah največ tri mesece, je še dodala.
Nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom je prav tako spomnil, da Rembrandt v svoji domovini velja za najbolj znanega nizozemskega umetnika 17. stoletja, velikega mojstra zlate dobe. Za enega bolj znanih nizozemskih slikarjev velja tudi po svetu, čeprav mu, kot je še dodal, “verjetno konkurenco dela Vincent van Gogh”.

Matrice je med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov
“Na ogled je več Rembrandtovih slavnih grafik, med drugim Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki, pet avtoportretov, vplivni Trije križi ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo – Rembrandt je bil znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje,” so zapisali v Narodni galeriji.
Mojstrova dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, na primer Kot v življenju, Svetlo in temno in Oblikovanje lika. Tako nam razstava predstavi način, kako je Rembrandt pripovedoval zgodbe, poudarjajo avtorji razstave. Pravijo, da bo ob razstavi mogoče opazovati, kako je najprej izdelal in nato združil karakterne študije, žanrske prizore in krajino.
Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bodo na razstavo vključena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bo na razstavi predstavljen tudi vpliv, ki ga je imel Rembrandt na poznejše generacije slovenskih umetnikov.
Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606–1669) uvrščamo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike.
Ustvaril jih je več kot tristo
V času svojega življenja in kasnejših desetletjih je bil znan ravno po svojih grafikah − v obdobju, ko je Republika Nizozemska postala vodilno evropsko središče protestantizma, trgovine in umetnosti, jih je ustvaril več kot tristo, so še zapisali.
Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal izvirne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Grafike so zelo raznolike, od velikih do malih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov.
Razstava bo na ogled do 30. julija.
UMETNOST
V francoskem romarskem središču Lurd začeli zakrivati Rupnikove mozaike

Na stranska vrata bazilike Rožnega venca v Lurdu so danes pritrdili plošče, s katerimi so zakrili mozaike, velika osrednja vrata pa bodo prekrili čez nekaj dni, pred začetkom romarske sezone, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v izjavi sporočil tamkajšnji škof Jean-Marc Micas.
K odstranitvi Rupnikovih del s svetišč v Lurdu, pa tudi v Fatimi ter v Damasku, Washingtonu in Vatikanu je junija lani pozvalo pet domnevnih žrtev zlorab, ker da niso primerna in vedno znova travmatizirajo žrtve. Umetnine patra Rupnika sicer krasijo več kot 200 cerkva in svetišč po vsem svetu.
Odločitev francoske Cerkve o zakritju Rupnikovih mozaikov v Lurdu ima po poročanju AFP posebno težo zaradi pomena tega romarskega središča, ki ga je leta 2024 obiskalo 3,2 milijona obiskovalcev. Obenem mozaike zakrivajo prav v času, ko francoska škofovska konferenca v Lurdu organizira srečanje, namenjeno razmisleku o boju proti spolnemu nasilju, na katerega so bile povabljene številne žrtve.

Že julija lani je sicer lurški škof po pozivu k odstranitvi Rupnikovih del napovedal “prvi korak”, in sicer, da mozaiki na pročelju bazilike Rožnega venca ne bodo več osvetljeni med procesijami, ki vsak večer združujejo romarje.
Skupina redovnic iz skupnosti Loyola je Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihično zlorabljal, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red, iz katerega prihaja tudi papež Frančišek, je Rupnika junija 2023 izključil. Rupnik, ki ostaja duhovnik, obtožbe zanika.


Dikasterij za nauk vere v Vatikanu je po preiskavi odločil, da so obtožbe zastarale. Vendar ga je papež Frančišek oktobra 2023 zaprosil, naj znova preuči primer. Januarja letos je dikasterij zaključil preiskavo, njegov vodja, argentinski kardinal Victor Manuel Fernandez, pa je pred približno dvema tednoma potrdil, da bodo Rupniku sodili na vatikanskem sodišču in da poteka izbira treh sodnikov.
Jezuiti so 20 redovnicam ponudili odškodnine, so pred dnevi poročali tuji mediji. Da je pisal 20 njegovim domnevnim žrtvam, je za agencijo AP potrdil Johan Verschueren, nekdanji Rupnikov predstojnik in visok predstavnik jezuitov v Rimu. Po navedbah odvetnice nekaj žrtev Laure Sgro je Verschueren v pismih obžaloval, da se Rupnik ni želel podati na pot resnice in da Cerkev že leta noče slišati njihovih trditev ali zagotoviti pravice.

RAZSTAVA
V Mali galeriji Banke Slovenije predstavitev javne plastike Franca Bernekerja

Nova razstava, posvečena javni plastiki Franca Bernekerja, je posvečena tako slavnim delom, ki krasijo javne prostore (npr. atlanti na pročelju Banke Slovenije), kot tudi tistim, ki so ostala na ravni osnutka. Razstava v Mali galeriji Banke Slovenije bo na ogled do 19. aprila.
Palača Banke Slovenije na današnji Slovenski cesti je še danes eden izmed najlepših primerov arhitekture zgodnjega 20. stoletja. Stavbo je projektiral češki arhitekt František Krasny, posamezna dela pa so izvajali lokalni mojstri. Tako je naročilo za mogočne atlante na glavnem pročelju, ki z rokami podpirajo prvo nadstropje stavbe, dobil kipar Franc Berneker. V Mali galeriji Banke Slovenije so umetniku posvetili razstavo Zamišljeno mesto: javna plastika Franca Bernekerja.
Sopotnik slovenske moderne
Berneker je živel in ustvarjal v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne in sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava. V zgodovino slovenske umetnosti se je zapisal kot pionir slovenskega modernega kiparstva, vendar je zaradi težkih življenjskih okoliščin in nezavidljivih finančnih razmer danes realiziranih le malo njegovih del.

Mala galerija Banke Slovenije je razstavo pripravila v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti, katere razstava Franc Berneker: Okamenele sanje je bila tudi podlaga za pričujočo razstavo v Ljubljani. Poleg tega je na razstavi skozi korespondenco med umetnikom in naročnikom prvič orisan nastanek atlantov na bančni palači, ki poda tudi ozadje umetnikovih finančnih stisk in ilustrira pogoste zamude pri izvedbah naročil.
Na razstavi so predstavljeni tudi nekateri osnutki spomenikov, ki jih je Berneker načrtoval, a iz različnih razlogov nikoli realiziral. Predstavljenih je pet osnutkov za spomenike, ki so nastali med letoma 1908 in 1918: Osnutek za spomenik Adamiču in Lundru, Osnutek za Kettejev spomenik, Osnutek za Krekov spomenik, Osnutek za spomenik in Osnutek za nagrobnik (Kovinar).
Prešernov trg bi bil lahko videti drugače …
Poseben poudarek je namenjen kipu Franceta Prešerna, ki je v času njegovega nastajanja vzbujal veliko burnih razprav. Berneker je za svoj predlog prejel častno priznanje, a je naročilo za kip, ki danes stoji na Prešernovem trgu, prejel kipar Ivan Zajec. Bernekerjev osnutek sicer ni ohranjen niti na fotografiji, a ga s pomočjo pisnih virov in umetne inteligence poskušajo ponovno obuditi. S tem je, kot so še zapisali v galeriji, razstava posvečena prav tistim Bernekerjevim delom, ki nikoli niso bila realizirana, s čimer želi prikazati zamišljeno mesto, kakršno bi danes morda lahko bilo.
Na Legnu pri Slovenj Gradcu rojen Berneker (1874–1932) je kot akademsko šolani kipar deloval na več področjih. Velik del njegovega opusa predstavljajo portreti, ki se jim je posvečal od študijskih let. Portretiral je različne osebnosti: svoje mecene, prijatelje, znance in druge znane osebnosti takratnega časa, poleg teh pa tudi nekaj otrok in mladostnikov. Pomemben segment njegovega kiparskega snovanja predstavljajo osnutki za spomenike znanim Slovencem, ukvarjal pa se je tudi z nagrobno plastiko.

RAZSTAVA
V Londonu je na ogled razstava Osupljive stvari – risbe Victorja Huga

Razstava Osupljive stvari: Risbe Victorja Hugoja (Astonishing Things: The Drawings of Victor Hugo) je na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu na ogled do 29. junija.
Večina risb ustvarjena v letih izgnanstva
Francoski pisatelj, pesnik, dramatik in državnik Victor Hugo (1802–1885) je bil v svojem času ena vodilnih javnih osebnosti v domovini, v zasebnem življenju pa se je rad umaknil k risanju.
Njegovi izmišljeni gradovi, pošasti in morske krajine so tako poetični kot njegovo pisanje. S svojimi deli je navdihoval romantične in simbolistične pesnike ter številne umetnike, med njimi nadrealiste. Razstava pa je naslovljena z besedami Vincenta van Gogha, ki je Hugojeve risbe opisal kot “osupljive stvari“.

Risbe, ki jih je Hugo ustvaril s tušem, svinčnikom in ogljem, so redko na ogled javnosti. Denimo, v Združenem kraljestvu so bile nazadnje na ogled pred več kot pol stoletja. Aktualna razstava v Londonu, na kateri je na ogled okoli 70 risb, obravnava razmerje med njegovim likovnim in literarnim ustvarjanjem.
Večino risb je ustvaril med letoma 1850 in 1870, ko je bil po državnem udaru leta 1851 izgnan na otok Guernsey, ki leži med Francijo in Veliko Britanijo. Hugo je v izgnanstvu dokončal tudi nekatera svoja najpomembnejša literarna dela, med drugim zgodovinski roman Nesrečniki (1862), eno najbolj hvaljenih del francoske romantične literature.

Od karikatur in risb s potovanj do dramatičnih pokrajin in poskusov abstrakcije
Skozi londonsko razstavo je mogoče spremljati tudi razvoj od Hugojevih zgodnjih karikatur in risb s potovanj do dramatičnih pokrajin in poskusov abstrakcije. Znano je, da je njegovo literarno delo globoko zakoreninjeno v resničnosti in obravnava teme, kot sta socialna prikrajšanost in smrtna kazen.
Za razliko od tega so nekatere njegove risbe bolj skrivnostne, kot na primer risba Goba, na kateri je upodobljena velikanska antropomorfna goba. Nekatere risbe pa odražajo tudi Hugojeva politična prepričanja, kot je na primer risba Ecce Lex (Glej zakon) z upodobitvijo obešenca, še piše v razstavnem besedilu.


-
Arhitektura2 meseca nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Gradbeništvo1 mesec nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura4 tedni nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
KULTURA1 mesec nazaj
Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Skupinska razstava v galeriji ZDSLU: Plameni hrepenenja
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazaj
Samsung z novo kolekcijo Art Basel Hong Kong nadgrajuje doživetje umetnosti na domu
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Đanino Božić z novo razstavo v artKITu: Tako ali drugače