UMETNOST
Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji
V Narodni galeriji so po včerajšnji slavnosti danes tudi za javnost odprli razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Grafike so prišle naravnost iz umetnikove nekdanje hiše v Amsterdamu, ki je danes muzej.
Razstavo, v okviru katere se Rembrandtove grafike v Slovenijo vračajo po skoraj četrt stoletja, je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. V svojem nagovoru je poudarila, da ima Rembrandt pomembno mesto tudi znotraj slovenske umetnosti, prav grafike pa so medij, ki je slovensko umetnost vsestransko zaznamoval. Na razstavi se po njenih besedah stikajo tako nizozemski in slovenski kot celostni umetnostni prostor.
Nabor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša je bil namreč leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu.
Na ogled tudi dela sopotnikov in občudovalcev
Tokratna razstava združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter štirinajst umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama, avtorja postavitve pa sta Jochem van Eijsden in Epco Runia.
“Neradi uporabljamo presežnike – a pri Rembrandtu so upravičeni”
Pobudnik razstave je bil veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, je o ideji za sodelovanje za TV Slovenija povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. “V Ljubljano smo želeli pripeljati tudi nekatere grafike, ki prvotno niso bile na seznamu. To je verjetno eden najvplivnejših avtorjev v zahodni likovni umetnosti. Neradi uporabljamo presežnike, ampak pri Rembrandtu je to popolnoma upravičeno.”
Originalne jedkanice in dve plošči spremlja tudi deset del iz zbirke Narodne galerije iz obdobja od 17. do 20. stoletja, na katere je imel Rembrandt velik vpliv, je še pojasnila Barbara Jaki. In kakšen je bil ta vpliv? “Rembrandt je bil izjemen inovator, predvsem na področju grafike – še bolj specifično, na področju jedkanice. Mojstrsko je znal pokazati tako blišč kot bedo in revščino, tako mistične dogodke kot prizore iz vsakdanjega življenja. Ta kar najširša paleta njegovih izrazov je seveda navduševala ne samo sodobnike, ampak tudi umetnike, ki so prihajali desetletja in stoletja za njim.”
“Velik praznik”
Na večernem odprtju razstave je Barbara Jaki dogodek označila za velik praznik. Spomnila je, da je bil Rembrandtov vpliv na poznejše ustvarjalce izjemen in traja vse do današnjih dni. Enako brezčasna in vedno moderna je po njenih besedah tudi univerzalnost njegovega likovnega izraza, ki mu je zagotovila visoko mesto v zgodovini.
Nizozemski umetnik iz 17. stoletja je po njenih besedah tudi “naš umetnik, le na videz časovno in geografsko oddaljen“, a še vedno aktualen v človeški dimenziji svojega dela. “Izjemen ustvarjalni genij je široko paleto izraza interpretiral le z linijo, brez barve in izpopolnil grafično tehniko, kakor še nihče pred njim. Umetnost ima posebno moč, posreduje ideje, poglede, duha časa, a tudi povezuje ljudi, narode, države. Povezala je tudi Slovenijo in Nizozemsko,” je še poudarila direktorica Narodne galerije.
Prvi projekt nizozemskega muzeja v tujini po osmih letih
Direktorica Muzeja Rembrandtova hiša Milou Halbesma je poudarila, da razstava v Ljubljani pomeni svojevrsten mejnik. Je prva razstava muzeja v tujini po osmih letih, takrat so jo pripravili na Japonskem. Prav tako izbor Rembrandtovih grafik na razstavi v Ljubljani temelji na podlagi kakovosti in privlačnosti grafik ter razstavi lastni rdeči niti.
Avtor razstave Epco Runia je pojasnil, da so želeli na razstavi pokazati, da Rembrandt ni uporabljal grafik, da bi zgolj reproduciral obstoječe delo, kot je bilo to v navadi v 17. stoletju, ampak da je pri Rembrandtu vsaka grafika samostojno likovno delo. Tudi zaradi tega so grafike na razstavi razporejene v sedem sklopov; upodabljanje narave, ustvarjanje svetlobe in sence, oblikovanje lika, pripovedovanje zgodb, še posebej svetopisemskih, upodabljanje ravne nizozemske pokrajine, eksperimentiranje s tehniko jedkanja in umetniške izmenjave z deli drugih umetnikov.
Miniature, kjer štejejo tudi najmanjše podrobnosti
Runia je obiskovalcem razstave tudi svetoval, da si za grafike vzamejo čas in si jih zelo pozorno pogledajo. V 17. stoletju so grafike držali v rokah in si jih dejansko lahko ogledovali od blizu, kar danes ni več mogoče, je povedal in obiskovalcem položil na srce, da na grafikah raziščejo različne podobe, poiščejo smešne poze in nenavadne predmete, ki se skrivajo v ozadju. “Odprl se vam bo nov svet,” je obljubil. Kot svojo najljubšo grafiko “največjega med velikimi umetniki” pa je izpostavil grafiko Trije križi.
Kot je še povedala Halbesma, se tokratna razstava v Ljubljani razlikuje od vseh v preteklosti in tudi od tiste, ki je bila na ogled pred 23 leti v Ljubljani. Je pa ta, kot je dejala, “čudovita razstava” nastala tudi zaradi dobrega sodelovanja med Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki je urejen v hiši, kjer je Rembrandt dejansko živel med letoma 1639 in 1658, ter ljubljansko Narodno galerijo.
Muzej Rembrandtova hiša hrani največjo zbirko umetnikovih grafik na svetu, dejansko vse njegove grafike. Teh zaradi zelo občutljivega papirja grafik nima vedno na ogled in jih za kratek čas prikažejo zgolj občasno, na razstavah največ tri mesece, je še dodala.
Nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom je prav tako spomnil, da Rembrandt v svoji domovini velja za najbolj znanega nizozemskega umetnika 17. stoletja, velikega mojstra zlate dobe. Za enega bolj znanih nizozemskih slikarjev velja tudi po svetu, čeprav mu, kot je še dodal, “verjetno konkurenco dela Vincent van Gogh”.
Matrice je med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov
“Na ogled je več Rembrandtovih slavnih grafik, med drugim Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki, pet avtoportretov, vplivni Trije križi ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo – Rembrandt je bil znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje,” so zapisali v Narodni galeriji.
Mojstrova dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, na primer Kot v življenju, Svetlo in temno in Oblikovanje lika. Tako nam razstava predstavi način, kako je Rembrandt pripovedoval zgodbe, poudarjajo avtorji razstave. Pravijo, da bo ob razstavi mogoče opazovati, kako je najprej izdelal in nato združil karakterne študije, žanrske prizore in krajino.
Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bodo na razstavo vključena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bo na razstavi predstavljen tudi vpliv, ki ga je imel Rembrandt na poznejše generacije slovenskih umetnikov.
Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606–1669) uvrščamo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike.
Ustvaril jih je več kot tristo
V času svojega življenja in kasnejših desetletjih je bil znan ravno po svojih grafikah − v obdobju, ko je Republika Nizozemska postala vodilno evropsko središče protestantizma, trgovine in umetnosti, jih je ustvaril več kot tristo, so še zapisali.
Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal izvirne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Grafike so zelo raznolike, od velikih do malih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov.
Razstava bo na ogled do 30. julija.
UMETNOST
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«
Ilustratorka Hana Stupica je bila od ranega otroštva obdana z likovno umetnostjo. Opazovala je slike dedka Gabrijela, ter ilustracije babice Marlenke in matere Marije Lucije. Razstava v galeriji Velenje bo na ogled do 12. oktobra.
V Galeriji Velenje danes odpirajo razstavo z naslovom Stupica – od dedka do vnukinje, na kateri skušajo pokazati, kako so na Hano člani umetniške družine skozi generacije prenesli umetniško znanje in navdih. Postavitev poudarja medsebojno povezanost družine in kako je ta vplivala na razvoj Hane kot umetnice. Obiskovalci bodo lahko videli, kako so družinski vplivi oblikovali Hanin edinstveni slog in umetniški izraz, ki pa ga umetnica vseeno kljub družinski likovni tradiciji pelje tudi v svojo avtorsko smer nezgrešljive poetike.
Ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev
Hana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Njena babica Marlenka in mama Marija Lucija se uvrščata med najvidnejše slovenske ilustratorke, njen dedek Gabrijel je zapisan v kanon slovenskega modernizma, oče Jeff Pivač pa je grafični oblikovalec.
Že med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je ustvarjala za reviji Ciciban in Cicido, že za prvi večji ilustratorski projekt, diplomsko delo, pa je leta 2014 prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače stanovsko priznanje. Kot najmlajša dobitnica je prepričala s slikanico Rokavička.
Njene ilustracije so objavljene v knjigi Anje Štefan Svet je kakor ringaraja in antologiji Medvedi in medvedki. Ilustrirala je Schönwertove pravljice in slikanico Anje Štefan Zajčkova hišica, za katero je oblikovala tudi likovno zasnovo lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tako Rokavička kot Zajčkova hišica sta bili nominirani za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Rokavička pa tudi za Levstikovo nagrado.
Izjemna pozornost do detajlov, pravljični svet prepoznavne avtorske poetike
Ilustracijo Hane Stupica odlikuje pozornost do detajlov, s katerimi oživlja svoja živalska bitja, ki jih antropomorfizira tudi z edinstvenimi razkošnimi draperijami. Njene živali so vedno tako bitja pravljic, kot take pa nosilke metaforičnih sporočil zgodbe, kot prava bitja iz divjine, kakršna, če imamo srečo, zares lahko srečamo v naravi. Je ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev.
UMETNOST
V Galeriji Kresija fotografije rastlinstva umetnice Tilyen Mucik
V Galeriji Kresija se je odprla razstava Tilyen Mucik z naslovom Rastlinsko. Umetnica se v reprezentaciji najrazličnejših rastlinskih vegetacij ključno naslanja na medij fotografije – natančneje, analogne fotografije.
Medij fotografije je za umetnico nekakšen vmesnik za ohranjanje zadostne distance do njenega subjekta – rastline, je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Miha Colner.
Na križišču umetnosti in botanike
V ciklusu Rastlinsko Tilyen Mucik stopi korak naprej od klasične fotografske podobe, saj za nosilce izbranih del uporabi rastlinske liste. Njen fotografski postopek je analogen, pri čemer se osredinja na eksperimentalne načine tiska podob in uporablja organska barvila. Njene podobe so nato izpostavljene različnim zunanjim dejavnikom, še zlasti svetlobi, ki odrejajo njihovo nadaljnje življenje, na katero umetnica nima več odločilnega vpliva. V svoji umetniški praksi, še zlasti pa v tem novem delu, tako dosledno združuje polja, kot so biologija, botanika in kemija, našteva umetnostni zgodovinar.
o njegovih besedah novejšo prakso umetnice v prvi vrsti zaznamuje nepopolnost eksperimentalnega fotografskega procesa kot tudi nepopolnost organskih oblik, ki so integralni del rastlinskega sveta in predstavljajo nasprotje človeški težnji in zmožnosti ustvariti skoraj popolno simetrijo in geometrijo.
Razstava Rastlinsko je zasnovana kot nekakšen fotografski herbarij v prostoru, v katerem prevladujejo umetelne simetrije. Njena dela tako neizogibno napeljujejo na ambivalentno razmerje med človeško kulturo in samoniklo naravo kakor tudi na paradoks njune prepletenosti; v svojih delih namreč večinoma upodablja sobne in vrtne rastline, ki so pogosto plod biološke genetike. Razstava torej v simetričnem in skrbno oblikovanem redu spominja tako na vrt kot na herbarij, pri tem pa namiguje na večplasten odnos med človekom in njegovim okoljem. Na eni strani človek želi ukrotiti naravne procese in si jih podrediti v svojo korist, na drugi strani pa je vedno znova očaran nad divjostjo, okrutnostjo, trdoživostjo in samovoljo narave, je še med drugim zapisal Colner.
Tilyen Mucik (1995) je vizualna umetnica, ki v svoji ustvarjalni praksi dejavno raziskuje botanično fotografijo, alternative fotografske postopke ter rastlinska barvila. V svojih delih naslavlja različne načine reprezentacije rastlinja skozi medij fotografije v razširjenem polju. Diplomirala je na Fakulteti za aplikativne vede VIST v Ljubljani (2018) in magistrirala iz fotografije v programu Oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2022). Razstavlja od leta 2011. Živi in ustvarja v Ljubljani.
RAZSTAVA
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
Vizualni svet Alje Horvat črpa predvsem iz vzorcev, ki jih najde v naravi – to so stilizirane oblike zelenja in cvetlic, ki dajejo občutek, da sta med njimi lahni vetrič in mehka, presevajoča svetloba. Razstava v UGM Šopu bo na ogled od danes do 13. oktobra.
Ilustratorka in grafična oblikovalka je s svojimi idiličnimi pogledi v z vzorci interierje sobe opozorila že pred časom. Leta 2020 se je uvrstila na Forbesov seznam 30 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov, ki so stari manj kot 30 let. Aljo Horvat, ki svoje podobe prenaša tudi na različne oblikovalske izdelke, navdihujejo 60. in 70. leta 20. stoletja, vzorci tistega časa, narava in muzeji.
“V njenih zunanjih ali notranjih prostorih pogosto stojijo, sedijo ali so zleknjene ženske. Ustvarja podobe različnih žensk, svetlolasih in temnolasih, temnopoltih in svetlopoltih, ter z njimi nevsiljivo spregovori o drugačnosti. Ženska je v sliki sama, v družbi drugih žensk, v paru z moškim, pogosto je z njo žival. V roki lahko poleg lončnice drži tudi knjigo ali mobilni telefon. V idiličnem okolju narave, vrtov ali v razkošnih sobanah s tapetami ali pregrinjali s cvetličnimi vzorci se zdi zazrta v svoj notranji svet in vprašamo se, ali je ta svet odsev zunanjega sveta ali pa je morda povsem drugačen,” je v obrazstavnem besedilu zapisala kustosinja razstave Brigita Strnad.
Alja Horvat se je rodila leta 1996 v Mariboru. Večinoma ustvarja z grafično tablico Wacom Intous, obožuje pa tudi tradicionalno slikanje z oljem. Leta 2020 je sodelovala v Forbsovem izboru 30 pod 30 Umetnost & kultura, leta 2019 pa je prejela tudi nagrado Elle Style Fashion za mlade talente. Sodeluje s podjetji, kot so Barcaffe, Vichy, Renault, Urban Outfitters, Anthropologie, Disney idr.
-
AVTOMOBILNOST2 meseca nazaj
Nova Ford Kuga je že na slovenskih cestah
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
-
Materiali2 meseca nazaj
Barve poenostavijo izbiro
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
-
GRADNJA1 mesec nazaj
Lumar uspešno izvedel test požarne odpornosti
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
EKOLOGIJA2 meseca nazaj
V Italiji divja peklenska suša
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik