Connect with us

UMETNOST

Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji 

Objavljeno

dne

V Narodni galeriji so po včerajšnji slavnosti danes tudi za javnost odprli razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Grafike so prišle naravnost iz umetnikove nekdanje hiše v Amsterdamu, ki je danes muzej.

Razstavo, v okviru katere se Rembrandtove grafike v Slovenijo vračajo po skoraj četrt stoletja, je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. V svojem nagovoru je poudarila, da ima Rembrandt pomembno mesto tudi znotraj slovenske umetnosti, prav grafike pa so medij, ki je slovensko umetnost vsestransko zaznamoval. Na razstavi se po njenih besedah stikajo tako nizozemski in slovenski kot celostni umetnostni prostor.

Nabor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša je bil namreč leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu.

Na ogled tudi dela sopotnikov in občudovalcev
Tokratna razstava združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter štirinajst umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama, avtorja postavitve pa sta Jochem van Eijsden in Epco Runia.

“Neradi uporabljamo presežnike – a pri Rembrandtu so upravičeni”
Pobudnik razstave je bil veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, je o ideji za sodelovanje za TV Slovenija povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki“V Ljubljano smo želeli pripeljati tudi nekatere grafike, ki prvotno niso bile na seznamu. To je verjetno eden najvplivnejših avtorjev v zahodni likovni umetnosti. Neradi uporabljamo presežnike, ampak pri Rembrandtu je to popolnoma upravičeno.”

Rembrandt (1606−1669), Avtoportret s kapo in šalom, 1633, jedkanica, 132 × 104 mm, faza II(5). Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Originalne jedkanice in dve plošči spremlja tudi deset del iz zbirke Narodne galerije iz obdobja od 17. do 20. stoletja, na katere je imel Rembrandt velik vpliv, je še pojasnila Barbara Jaki. In kakšen je bil ta vpliv? “Rembrandt je bil izjemen inovator, predvsem na področju grafike – še bolj specifično, na področju jedkanice. Mojstrsko je znal pokazati tako blišč kot bedo in revščino, tako mistične dogodke kot prizore iz vsakdanjega življenja. Ta kar najširša paleta njegovih izrazov je seveda navduševala ne samo sodobnike, ampak tudi umetnike, ki so prihajali desetletja in stoletja za njim.”

“Velik praznik”
Na večernem odprtju razstave je Barbara Jaki dogodek označila za velik praznik. Spomnila je, da je bil Rembrandtov vpliv na poznejše ustvarjalce izjemen in traja vse do današnjih dni. Enako brezčasna in vedno moderna je po njenih besedah tudi univerzalnost njegovega likovnega izraza, ki mu je zagotovila visoko mesto v zgodovini.

Nizozemski umetnik iz 17. stoletja je po njenih besedah tudi “naš umetnik, le na videz časovno in geografsko oddaljen“, a še vedno aktualen v človeški dimenziji svojega dela. “Izjemen ustvarjalni genij je široko paleto izraza interpretiral le z linijo, brez barve in izpopolnil grafično tehniko, kakor še nihče pred njim. Umetnost ima posebno moč, posreduje ideje, poglede, duha časa, a tudi povezuje ljudi, narode, države. Povezala je tudi Slovenijo in Nizozemsko,” je še poudarila direktorica Narodne galerije.

Rembrandt (1606−1669), Školjka, 1650, jedkanica, suha igla in dleto za bakrorez, 97 × 132 mm, faza II(3). Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Prvi projekt nizozemskega muzeja v tujini po osmih letih
Direktorica Muzeja Rembrandtova hiša Milou Halbesma je poudarila, da razstava v Ljubljani pomeni svojevrsten mejnik. Je prva razstava muzeja v tujini po osmih letih, takrat so jo pripravili na Japonskem. Prav tako izbor Rembrandtovih grafik na razstavi v Ljubljani temelji na podlagi kakovosti in privlačnosti grafik ter razstavi lastni rdeči niti.

Avtor razstave Epco Runia je pojasnil, da so želeli na razstavi pokazati, da Rembrandt ni uporabljal grafik, da bi zgolj reproduciral obstoječe delo, kot je bilo to v navadi v 17. stoletju, ampak da je pri Rembrandtu vsaka grafika samostojno likovno delo. Tudi zaradi tega so grafike na razstavi razporejene v sedem sklopov; upodabljanje narave, ustvarjanje svetlobe in sence, oblikovanje lika, pripovedovanje zgodb, še posebej svetopisemskih, upodabljanje ravne nizozemske pokrajine, eksperimentiranje s tehniko jedkanja in umetniške izmenjave z deli drugih umetnikov.

Miniature, kjer štejejo tudi najmanjše podrobnosti
Runia je obiskovalcem razstave tudi svetoval, da si za grafike vzamejo čas in si jih zelo pozorno pogledajo. V 17. stoletju so grafike držali v rokah in si jih dejansko lahko ogledovali od blizu, kar danes ni več mogoče, je povedal in obiskovalcem položil na srce, da na grafikah raziščejo različne podobe, poiščejo smešne poze in nenavadne predmete, ki se skrivajo v ozadju. “Odprl se vam bo nov svet,” je obljubil. Kot svojo najljubšo grafiko “največjega med velikimi umetniki” pa je izpostavil grafiko Trije križi.

Rembrandt (1606−1669), Trije križi, 1653, suha igla in dleto za bakrorez na pergamentu, 385 × 450 mm, faza I(5). Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam. Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Kot je še povedala Halbesma, se tokratna razstava v Ljubljani razlikuje od vseh v preteklosti in tudi od tiste, ki je bila na ogled pred 23 leti v Ljubljani. Je pa ta, kot je dejala, “čudovita razstava” nastala tudi zaradi dobrega sodelovanja med Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki je urejen v hiši, kjer je Rembrandt dejansko živel med letoma 1639 in 1658, ter ljubljansko Narodno galerijo.

Muzej Rembrandtova hiša hrani največjo zbirko umetnikovih grafik na svetu, dejansko vse njegove grafike. Teh zaradi zelo občutljivega papirja grafik nima vedno na ogled in jih za kratek čas prikažejo zgolj občasno, na razstavah največ tri mesece, je še dodala.

Nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom je prav tako spomnil, da Rembrandt v svoji domovini velja za najbolj znanega nizozemskega umetnika 17. stoletja, velikega mojstra zlate dobe. Za enega bolj znanih nizozemskih slikarjev velja tudi po svetu, čeprav mu, kot je še dodal, “verjetno konkurenco dela Vincent van Gogh”.

Eden od prostorov v obnovljeni Rembrandtovi hiši v Amsterdamu. Foto: EPA

Matrice je med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov
“Na ogled je več Rembrandtovih slavnih grafik, med drugim Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki, pet avtoportretov, vplivni Trije križi ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo – Rembrandt je bil znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje,”
 so zapisali v Narodni galeriji.

Mojstrova dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, na primer Kot v življenju, Svetlo in temno in Oblikovanje lika. Tako nam razstava predstavi način, kako je Rembrandt pripovedoval zgodbe, poudarjajo avtorji razstave. Pravijo, da bo ob razstavi mogoče opazovati, kako je najprej izdelal in nato združil karakterne študije, žanrske prizore in krajino.

Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bodo na razstavo vključena dela Martina Johanna SchmidtaIvane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bo na razstavi predstavljen tudi vpliv, ki ga je imel Rembrandt na poznejše generacije slovenskih umetnikov.

Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606–1669) uvrščamo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike.

Ustvaril jih je več kot tristo
V času svojega življenja in kasnejših desetletjih je bil znan ravno po svojih grafikah − v obdobju, ko je Republika Nizozemska postala vodilno evropsko središče protestantizma, trgovine in umetnosti, jih je ustvaril več kot tristo, so še zapisali.

Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal izvirne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Grafike so zelo raznolike, od velikih do malih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov.

Razstava bo na ogled do 30. julija.

UMETNOST

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Objavljeno

dne

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega konteksta.

Umetnik je za razstavo nominirancev za nagrado skupine OHO pripravil delo, ki je ob vstopu v galerijski prostor skoraj neopazno, saj ga v prvi vrsti nemara ne percipiramo kot umetniško delo. Sestavljen je iz dveh delov – belega podstavka, ki aludira na klop, na kateri si ogledujemo umetniška dela in je s prevrnitvijo spremenjen v samo umetniško delo. Drugi del predstavljajo sledi obrabe na stikalu za luč, ki so torej spet posledica minimalne, komaj opazne umetnikove geste.

Dominik Štibernik: Piedestal, 2023, zbrušena stenska barva na tleh. FOTO: Center in galerija P74

Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna žirija, Dominik Štibernik s svojim delom prestavlja umetniško prakso, v kateri konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega konteksta. “Preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti v umetniškem procesu. V tej praksi, in tudi pri umetniškem delu Delo je treba poiskati, se ozadje, okvir, podstavek umetniškega dela z minimalno gesto preobrne v delo samo. To se zgodi natanko tako, da izpostavi njegovo odsotnost, njegovo očitno neidentičnost (z idejo, predstavo, konvencijo o tem, kaj in kje je umetniško delo v galerijskem prostoru). S to gesto se umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca,” še beremo v utemeljitvi.

Nagrajenec o svojem umetniškem delu z naslovom Delo je treba poiskati obravnava sam proces nastajanja umetniškega dela, nekaj, s čimer se tudi sicer v svojih projektih precej ukvarja. Gledalec vidi le končni izdelek, ne pa tudi celotnega procesa njegovega nastanka.

Štibernik je bil nagrajen za delo z naslovom “Delo je treba poiskati”. Foto: Center in galerija P74

Na ta način je proces “povišan v umetniško delo”, pojasni Štibernik. V naslovu dela je umetnik združil dvoje – na eni strani je to predpostavka, da se umetniško delo kljub današnji poplavi podob še vedno razlikuje od drugih izdelkov. Drugo branje pa se nanaša na nenehen očitek umetnikom, da ne opravljajo “pravega dela” ter zahtevam, da si takšno “pravo delo” poiščejo.

Dominik Štibernik (1993) je leta 2019 diplomiral na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana (AVA). Njegova dela so bila razstavljena na več skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu. V svojem delu preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti; zakulisje umetniške prakse je povišano v umetniško delo ali gesto. Pojavnost vsakdanjega precizno reproducira in uprizarja prek jezika razstavnih ali umetniških protokolov.

Letošnji finalisti nagrade skupine OHO (na fotografiji od leve proti desni) Dominik Štibernik, Lucija Rosc, Nežka Zamar in Maja Bojanić  (Foto: Peter Fettich)

Nagrada skupine OHO je del mednarodne mreže YVAA (Young Visual Artist Award), ki združuje sorodne nacionalne nagrade dvanajstih evropskih držav.  Ob Štiberniku so bili letos nominirani še Maja BojanićLucija Rosc in Nežka Zamar. Nominirance je izbrala strokovna žirija, v kateri so bili vizualni umetnik Jože Barši, direktorica Moderne galerije Ljubljana Martina Vovk in sodobni umetnik Dalibor Martinis, ki prihaja iz Zagreba.

Nagrada vključuje dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku, po njej pa še samostojno razstavo v Galeriji P74 v Ljubljani.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Objavljeno

dne

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu zagnala pobudo, da se s kipi dvometrskih medvedov širi prijateljstvo med državami. Medvedi te dni zasedajo tudi Ljubljano.

Na Trgu republike so odprli razstavo 145 različno pobarvanih medvedov, ki z dvignjenimi šapami predstavljajo in povezujejo države, iz katerih prihajajo. Razstava z naslovom United Buddy Bears, Umetnost strpnosti je prvič na ogled v Ljubljani, prestolnica pa je tudi prvo mesto, kjer se po pandemiji covida-19 medvedi predstavljajo zunaj Nemčije.

S tem se je medvedom pridružil slovenski “prijatelj”, ki ga je poslikal študent Akademije za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani Luka Rep. Izbral je barve slovenske zastave, na medvedu pa prepletel množico različnih obrazov, ki v prepletu obrazov različnih spolov, narodnosti, starosti in kultur opozarjajo na nujno prisotnost strpnosti, sočutja in solidarnosti pri doseganju medsebojnega razumevanja, spoštovanja in miroljubnega sobivanja. Med obrazi izstopajo nekatere prepoznavne osebe slovenske kulturne zgodovine, kot so Ivan CankarAlma KarlinZofka KvederIvana KobilcaLili NovyJože PlečnikFrance Prešeren in Primož Trubar, medtem ko je vzorec idrijske čipke simbol tradicije.

“Medvedi izražajo to, česar politika in voditelji niso sposobni, torej idejo sobivanja in miru,” je povedal podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič.

Zgodba Classic Buddy Bears se je začela junija 2001 v Berlinu, ko sta Eva in Klaus Herlitz zagnala pobudo, ki je pripomogla k razvoju ulične umetnosti v Berlinu. Projekt se je razširil že naslednje leto, ko so umetniki z vsega sveta v nemški prestolnici ustvarili krog podpornikov United Buddy Bears, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju o mednarodnem razumevanju in mirnem sobivanju. Veleposlaniki držav so takrat k sodelovanju povabili umetnike, da poslikajo dvometrsko skulpturo medveda, ki predstavlja njihovo državo. Poslikave medvedov tako ponazarjajo značilnosti, kulturo, zgodovino, ljudi, pokrajino, gospodarstvo, glasbo ali običaje države, ki jo predstavljajo. Leta 2004 se je pisana skupina potujočih medvedov odpravila na turnejo okoli sveta, ki jo je nato prekinila epidemija covida-19.

V obliki Tretjega paradiža Michelangela Pistoletta
Medvedi so na Trgu republike razporejeni v obliki Pistolettovega simbola Tretjega paradiža, ki odraža svoboden umetniški pogled na problematiko sobivanja. “Ideja, da vključimo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta v ta projekt, izhaja iz njegove razstave v Cukrarni in tudi sicer tesnih odnosov z njim in njegovim poslanstvom. Pistoletto je ob vpisu v Zlato knjigo Ljubljane narisal tudi simbol Tretjega paradiža, ki na subtilni ravni ponazarja vrednote, ki jih želi mesto Ljubljana sporočiti s to razstavo,” so sporočili z občine.

Razstava v Ljubljani je nastala v sodelovanju Mestne občine Ljubljana, nemškega veleposlaništva v Ljubljani in Buddy Bear Berlin ob podpori številnih partnerjev in podpornikov projekta. Na odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

Objavljeno

dne

Avtor

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Na dan zaprtja razstave, 28. maja, bo znan tudi letošnji lavreat ali lavreatka.

Po dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku nagrajenec oz. nagrajenka priredi tudi samostojno razstavo v Galeriji P74 v Ljubljani. 

Maja Bojanić (1997) je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, s podiplomskim študijem nadaljuje na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju na oddelku za transdisciplinarno umetnost. V svoji umetniški praksi raziskuje odnos med spominjanjem in pozabljanjem znotraj konteksta prevladujočih zgodovinskih pripovedi, o katerih dvomi z uporabo fikcije. Kot rezidenčna umetnica je sodelovala v medinstitucionalni izmenjavi, ki jo je gostila Budapest Galeria (2023 – Budapest Galeria in Center sodobnih umetnosti Celje).

Maja Bojanić, for this could all be but an empty promise, 2024. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Vizualna umetnica Lucija Rosc (1995) živi in ustvarja v Ljubljani. Dodiplomski študij fotografije je končala na Fakulteti za aplikativne vede VIST v Ljubljani, magistrski študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija, pa je zaključila na ALUO. Umetnica združuje raziskovalni pristop z igrivo interpretacijo. Je prejemnica Prešernove nagrade ALUO za magistrsko delo.

Lucija Rosc, Mica bere vice, 2023, vinilna plošča. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Dominik Štibernik (1993) je diplomiral na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana (AVA). Preučuje razstavne, ateljejske in ob-produkcijske spontanosti; zakulisje umetniške prakse je povišano v umetniško delo ali gesto. Pojavnost vsakdanjega precizno reproducira in uprizarja preko jezika razstavnih ali umetniških protokolov.

Dominik Štibernik, Piedestal, 2023, sandpapered wall paint on floor. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Nežka Zamar (1990) je interdisciplinarna umetnica. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Študij je nadaljevala na Univerzi Mimar Sinan Fine Arts v Istanbulu in na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Njeno delo prevprašuje meje identitet in individualnosti jezika ter širjenje medprostora med materialnostjo in konceptom. Predstavljeno je v obliki prostorske instalacije, site-specific projektov in arhivov.

Nežka Zamar, Pangea, Take II, 3D designed and printed composable case with objects, 2023. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Strokovno žirijo sestavljajo vizualni umetnik iz Ljubljane Jože Barši, sodobni umetnik iz Zagreba Dalibor Martinis in v. d. direktorice Moderne galerije Ljubljana Martina Vovk.

Nagrada skupine OHO je osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike, ki jo je ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. leta 2005. Nagrada je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije centralne in vzhodne Evrope. Rezidenco v New Yorku pripravljajo v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited, New York. Dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku sledi samostojna predstavitev dobitnika nagrade v Galeriji P74 v Ljubljani.

Lani je nagrado prejela Ana Likar. Žirijo je prepričala z instalacijo Delala je neurja, s katero je obravnavala različne interpretacije čarovništva.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO