UMETNOST

Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji

Objavljeno

3 leta nazaj

dne

25/04/2023

Avtor

Žane Kurent

V Narodni galeriji so po včerajšnji slavnosti danes tudi za javnost odprli razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Grafike so prišle naravnost iz umetnikove nekdanje hiše v Amsterdamu, ki je danes muzej.

Razstavo, v okviru katere se Rembrandtove grafike v Slovenijo vračajo po skoraj četrt stoletja, je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. V svojem nagovoru je poudarila, da ima Rembrandt pomembno mesto tudi znotraj slovenske umetnosti, prav grafike pa so medij, ki je slovensko umetnost vsestransko zaznamoval. Na razstavi se po njenih besedah stikajo tako nizozemski in slovenski kot celostni umetnostni prostor.

Nabor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša je bil namreč leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu.

Na ogled tudi dela sopotnikov in občudovalcev
Tokratna razstava združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter štirinajst umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama, avtorja postavitve pa sta Jochem van Eijsden in Epco Runia.

Rembrandt (1606−1669), Ester pred obiskom Ahasvera, 1635, jedkanica, suha igla in dleto za bakrorez, 219 × 168 mm, faza V(5). Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

“Neradi uporabljamo presežnike – a pri Rembrandtu so upravičeni”
Pobudnik razstave je bil veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, je o ideji za sodelovanje za TV Slovenija povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. “V Ljubljano smo želeli pripeljati tudi nekatere grafike, ki prvotno niso bile na seznamu. To je verjetno eden najvplivnejših avtorjev v zahodni likovni umetnosti. Neradi uporabljamo presežnike, ampak pri Rembrandtu je to popolnoma upravičeno.”

Rembrandt (1606−1669), Avtoportret s kapo in šalom, 1633, jedkanica, 132 × 104 mm, faza II(5). Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Originalne jedkanice in dve plošči spremlja tudi deset del iz zbirke Narodne galerije iz obdobja od 17. do 20. stoletja, na katere je imel Rembrandt velik vpliv, je še pojasnila Barbara Jaki. In kakšen je bil ta vpliv? “Rembrandt je bil izjemen inovator, predvsem na področju grafike – še bolj specifično, na področju jedkanice. Mojstrsko je znal pokazati tako blišč kot bedo in revščino, tako mistične dogodke kot prizore iz vsakdanjega življenja. Ta kar najširša paleta njegovih izrazov je seveda navduševala ne samo sodobnike, ampak tudi umetnike, ki so prihajali desetletja in stoletja za njim.”

“Velik praznik”
Na večernem odprtju razstave je Barbara Jaki dogodek označila za velik praznik. Spomnila je, da je bil Rembrandtov vpliv na poznejše ustvarjalce izjemen in traja vse do današnjih dni. Enako brezčasna in vedno moderna je po njenih besedah tudi univerzalnost njegovega likovnega izraza, ki mu je zagotovila visoko mesto v zgodovini.

Nizozemski umetnik iz 17. stoletja je po njenih besedah tudi “naš umetnik, le na videz časovno in geografsko oddaljen“, a še vedno aktualen v človeški dimenziji svojega dela. “Izjemen ustvarjalni genij je široko paleto izraza interpretiral le z linijo, brez barve in izpopolnil grafično tehniko, kakor še nihče pred njim. Umetnost ima posebno moč, posreduje ideje, poglede, duha časa, a tudi povezuje ljudi, narode, države. Povezala je tudi Slovenijo in Nizozemsko,” je še poudarila direktorica Narodne galerije.

Rembrandt (1606−1669), Školjka, 1650, jedkanica, suha igla in dleto za bakrorez, 97 × 132 mm, faza II(3). Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Prvi projekt nizozemskega muzeja v tujini po osmih letih
Direktorica Muzeja Rembrandtova hiša Milou Halbesma je poudarila, da razstava v Ljubljani pomeni svojevrsten mejnik. Je prva razstava muzeja v tujini po osmih letih, takrat so jo pripravili na Japonskem. Prav tako izbor Rembrandtovih grafik na razstavi v Ljubljani temelji na podlagi kakovosti in privlačnosti grafik ter razstavi lastni rdeči niti.

Avtor razstave Epco Runia je pojasnil, da so želeli na razstavi pokazati, da Rembrandt ni uporabljal grafik, da bi zgolj reproduciral obstoječe delo, kot je bilo to v navadi v 17. stoletju, ampak da je pri Rembrandtu vsaka grafika samostojno likovno delo. Tudi zaradi tega so grafike na razstavi razporejene v sedem sklopov; upodabljanje narave, ustvarjanje svetlobe in sence, oblikovanje lika, pripovedovanje zgodb, še posebej svetopisemskih, upodabljanje ravne nizozemske pokrajine, eksperimentiranje s tehniko jedkanja in umetniške izmenjave z deli drugih umetnikov.

Miniature, kjer štejejo tudi najmanjše podrobnosti
Runia je obiskovalcem razstave tudi svetoval, da si za grafike vzamejo čas in si jih zelo pozorno pogledajo. V 17. stoletju so grafike držali v rokah in si jih dejansko lahko ogledovali od blizu, kar danes ni več mogoče, je povedal in obiskovalcem položil na srce, da na grafikah raziščejo različne podobe, poiščejo smešne poze in nenavadne predmete, ki se skrivajo v ozadju. “Odprl se vam bo nov svet,” je obljubil. Kot svojo najljubšo grafiko “največjega med velikimi umetniki” pa je izpostavil grafiko Trije križi.

Rembrandt (1606−1669), Trije križi, 1653, suha igla in dleto za bakrorez na pergamentu, 385 × 450 mm, faza I(5). Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam. Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Kot je še povedala Halbesma, se tokratna razstava v Ljubljani razlikuje od vseh v preteklosti in tudi od tiste, ki je bila na ogled pred 23 leti v Ljubljani. Je pa ta, kot je dejala, “čudovita razstava” nastala tudi zaradi dobrega sodelovanja med Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki je urejen v hiši, kjer je Rembrandt dejansko živel med letoma 1639 in 1658, ter ljubljansko Narodno galerijo.

Muzej Rembrandtova hiša hrani največjo zbirko umetnikovih grafik na svetu, dejansko vse njegove grafike. Teh zaradi zelo občutljivega papirja grafik nima vedno na ogled in jih za kratek čas prikažejo zgolj občasno, na razstavah največ tri mesece, je še dodala.

Nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom je prav tako spomnil, da Rembrandt v svoji domovini velja za najbolj znanega nizozemskega umetnika 17. stoletja, velikega mojstra zlate dobe. Za enega bolj znanih nizozemskih slikarjev velja tudi po svetu, čeprav mu, kot je še dodal, “verjetno konkurenco dela Vincent van Gogh”.

Eden od prostorov v obnovljeni Rembrandtovi hiši v Amsterdamu. Foto: EPA

Matrice je med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov
“Na ogled je več Rembrandtovih slavnih grafik, med drugim Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki, pet avtoportretov, vplivni Trije križi ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo – Rembrandt je bil znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje,” so zapisali v Narodni galeriji.

Mojstrova dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, na primer Kot v življenju, Svetlo in temno in Oblikovanje lika. Tako nam razstava predstavi način, kako je Rembrandt pripovedoval zgodbe, poudarjajo avtorji razstave. Pravijo, da bo ob razstavi mogoče opazovati, kako je najprej izdelal in nato združil karakterne študije, žanrske prizore in krajino.

Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bodo na razstavo vključena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bo na razstavi predstavljen tudi vpliv, ki ga je imel Rembrandt na poznejše generacije slovenskih umetnikov.

Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606–1669) uvrščamo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike.

Ustvaril jih je več kot tristo
V času svojega življenja in kasnejših desetletjih je bil znan ravno po svojih grafikah − v obdobju, ko je Republika Nizozemska postala vodilno evropsko središče protestantizma, trgovine in umetnosti, jih je ustvaril več kot tristo, so še zapisali.

Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal izvirne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Grafike so zelo raznolike, od velikih do malih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov.

Razstava bo na ogled do 30. julija.

Naslednja objava

Nova stalna razstava na gradu Sevnica: Po stopinjah Ajdov

Ne prezrite

Blaž Resman prejel nagrado Izidorja Cankarja

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Pozno slikarsko obdobje Zmaga Jeraja v dialogu s prostorom Ptuja

Objavljeno

6 mesecev nazaj

dne

30/11/2025

Avtor

Danijel Kmetec

Desetletje po smrti slikarja Zmaga Jeraja, enega ključnih slovenskih vizualnih ustvarjalcev druge polovice 20. stoletja, je Miheličeva galerija na Ptuju pripravila razstavo njegovih poznih del, naslovljeno “Tu me nekdo gleda”. Razstavo na Ptuju bo mogoče obiskati do 25. januarja 2026.

Dela, nastala med letoma 1999 in 2014, razkrivajo izjemno plodno, raznoliko in mestoma presenetljivo pozno obdobje umetnika. Z Jerajevim osebnim okoljem so povezana tudi dela, nastala v poletnih mesecih na Ptuju, kjer je z družino prebival v hiši na Zoisovi poti. V tem ustvarjalnem zatočišču je nastal niz platen, na katerih se pojavljajo motivi domačega vrta, bližnje krajine in pogledi iz notranjosti hiše skozi okna – subtilni, skoraj meditativni izseki vsakdana.

Likovna senzibilnost in raziskovalna naravnanost

Po letu 2000 je Jeraj vzpostavil zrelo, reflektirano slikarsko govorico, ki združuje dolgoletno likovno izkušnjo in iskanje sodobnejših izraznih možnosti. Miheličeva galerija poudarja, da njegov pozni opus odlikujejo izjemna občutljivost, premišljenost ter raziskovalni impulz, ki je pomembno zaznamoval sodobno slovensko likovno umetnost.

V obdobju 1999–2014 je umetnik oblikoval več ciklusov, ki izhajajo iz arhitekturnih, urbanih in industrijskih motivov. V stvaritvah po prelomu tisočletja se kaže preplet življenjske zrelosti in nepretrganega študijskega raziskovanja, ki je bilo značilno za njegovo celotno kariero.

Poetična umirjenost in eksistencialni poudarki

Do zgodnjih 2000-ih je Jeraj pogosto tematiziral modernistične motive praznih interierjev, čistih arhitekturnih struktur ter prostorov brez osebne naracije. V teh slikah se je poigraval z umetnostnozgodovinskimi citati, vprašanji reprezentacije in pomena same podobe. V poznih delih se tej tradiciji pridružijo motivi domačega okolja, ki jih prežema prepoznavna, a mehkejša struktura ter zadržana, poetična ekspresivnost.

V tem obdobju umetnik ni več izpostavljal neposredne pripovednosti, temveč je gradil vizualni in konceptualni učinek, ki ga slika sproži v gledalcu. Čeprav dela niso povsem abstraktna, ohranjajo prepoznavne elemente urbane in vrtne ikonografije, vendar v zgoščeni, reduktivni formi.

Zmago Jeraj (Ljubljana, 1937) je študij začel na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nadaljeval pa v Beogradu, Londonu, na Poljskem in v Sovjetski zvezi, kjer je raziskoval poljsko in rusko umetnost, starorusko slikarstvo, sodobno grafiko ter zlasti poljski plakat.

Njegov opus zajema slikarstvo, risbo, grafiko, fotografijo, scenografijo, ilustracijo, kiparstvo in oblikovanje knjig ter tiskovin. Bil je tudi predan pedagog, ki je s svojim znanjem in občutkom za likovni jezik vplival na številne generacije mladih ustvarjalcev. Od leta 1962 je živel in ustvarjal v Mariboru, kjer je bil dejaven del lokalnega umetniškega kroga.

Za svoje delo je prejel številne najvidnejše slovenske nagrade na področju kulture in likovne umetnosti. Umetnik, ki ga odlikujeta izjemna likovna občutljivost in vztrajen raziskovalni duh, je umrl leta 2015 na Ptuju.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Pozno slikarsko obdobje Zmaga Jeraja v dialogu s prostorom Ptuja

Objavljeno

6 mesecev nazaj

dne

02/11/2025

Avtor

Danijel Kmetec

Desetletje po smrti slikarja Zmaga Jeraja, enega ključnih slovenskih vizualnih ustvarjalcev druge polovice 20. stoletja, je Miheličeva galerija na Ptuju pripravila razstavo njegovih poznih del, naslovljeno “Tu me nekdo gleda“. Razstavo bo mogoče obiskati do 25. januarja 2026.

Poetična umirjenost in eksistencialni poudarki

Nadaljuj z branjem

TEHNOLOGIJE

Samsung Art Store predstavlja ekskluzivno kolekcijo Vogue

Objavljeno

8 mesecev nazaj

dne

17/09/2025

Avtor

Aljoša Selan

Kolekcija Vogue, ki prinaša 20 ikoničnih fotografij in umetniških del vodilne svetovne avtoritete na področju mode, je zdaj na voljo milijonom lastnikov Samsung umetniških televizorjev v Samsung Trgovini z umetninami.

Podjetje Samsung Electronics še naprej bogati umetniško doživetje doma prek Samsung Trgovine z umetninami (Art Store), prestižne digitalne platforme za umetnost, ki je na voljo izključno na umetniških televizorjih Samsung. Po novem pa Samsung vključuje tudi izjemna umetniška dela in fotografije z lansiranjem ikonične umetnosti in posnetkov iz več kot 100-letne zgodovine revije Vogue, ki so zdaj na voljo milijonom lastnikov televizorjev Samsung v Samsung Trgovini z umetninami.

Od svoje prve izdaje leta 1892 je Vogue utrdil svoj položaj kot vodilna svetovna avtoriteta na področju mode, ki nenehno postavlja nove standarde ustvarjalnosti, sloga in kulturne relevantnosti. Kolekcija Vogue v Samsung Trgovini z umetninami je poklon tej izjemni zapuščini umetniških del in fotografij. Kolekcija obsega 20 del, ki zajemajo več kot 100 let ustvarjalne odličnosti revije Vogue. Občinstvo po vsem svetu si zdaj lahko na stenah svojih domov s pomočjo umetniških televizorjev ogleduje legendarne podobe Vogue – od klasičnih naslovnic do nepozabnih uredniških podob.

Posnel Cecil Beaton leta 1948, vse obleke pa so delo slovitega oblikovalca Charlesa Jamesa. Retrospektiva njegovih kreacij je bila leta 2014 osrednja tema prireditve Met Gala z naslovom »Charles James: Beyond Fashion« in je bila vključena v razstavo v Anna Wintour Costume Center pri Inštitutu za kostumografijo.

Moda kot umetnost

Kolekcija Vogue v Samsung Trgovina z umetninami preobrazi dnevno sobo v skrbno izbrano galerijo elegance visoke mode. Umetniška dela so izbrali kuratorji revije Vogue in Daria Greene, globalna vodja vsebin in kuriranja pri podjetju Samsung, iz zbirke 400.000 del, ki jih hrani skrbno nadzorovan arhiv Vogue. To je ključen del dela, ki ga Daria in njena ekipa opravljata vsak teden, da uporabnikom Samsung Trgovine z umetninami zagotavljata vedno nova in relevantna umetniška dela, ki jih lahko občudujejo v svojem domu.

Plavalca (The Divers) Georga Hoyningena-Hueneja, 1930. Videti je, kot da je bila fotografija posneta v nekem prestižnem obmorskem letovišču, v resnici pa je nastala na strehi Vogue studia na Elizejskih poljanah.ž

Manekenke (Models) (od leve proti desni) Melanie Cain, Beverly Johnson, Lisa Cooper in Pat Cleveland v modnih kreacijah Johna Anthonyja za jesen 1976. Fotografiral Duane Michals. Beverly Johnson je bila prva temnopolta manekenka na naslovnici Vogue.

*Manekenka Iman v ležečem položaju, oblečena v krilo Yves Saint Laurent. Foto: Kourken Pakchanian, 1977.*

»Modna fotografija je bila vedno več kot samo oblačila. Gre za ujetje domišljije, identitete in kulturnih trenutkov,« je poudaril Kyle Menges, direktor razvoja poslovanja pri podjetju Samsung. »Z vključitvijo Vogue v Samsung Trgovino z umetninami lahko ljubitelji mode in umetnosti ta dela doživijo v svojih domovih, kot brezčasna umetniška dela.«

To partnerstvo prispeva k rastoči knjižnici Samsung Trgovine z umetninami, ki obsega več kot 4.000 umetniških del v več kot 115 državah, in odraža stalne naložbe podjetja Samsung v dvig doživetja umetnosti.

Samsung Trgovina z umetninami ostaja v ospredju tega hitro rastočega trga s poudarkom na ekskluzivnih partnerstvih za sodobna in moderna umetniška dela, ki navdihujejo občinstva po vsem svetu. Od priznanih evropskih slikarjev 19. stoletja, kot so Vincent van Gogh, Pierre-Auguste Renoir in Claude Monet, do sodobnih ikon, kot so Salvador Dalí, Jean-Michel Basquiat in Keith Haring, ter svetovno znanih partnerjev, med katerimi so Art Basel, MoMA in The Metropolitan Museum of Art – edinstven katalog Samsung Trgovine z umetninami uporabnikom omogoča raziskovanje izjemne umetniške zbirke.

Odkrijte ekskluzivna umetniška dela na televizorjih Samsung

Samsung Trgovina z umetninami je na voljo na več modelih iz linije televizorjev Samsung 2025, kar umetnost vodilnih svetovnih umetnikov, muzejev in galerij približa občinstvu bolj kot kdaj koli prej. Med njimi sta tudi The Frame in The Frame Pro, nagrajena televizorja Samsung, ki ponujata Umetniški način.

The Frame Pro je najbolj napreden umetniški televizor Samsung do zdaj, saj prinaša nadgrajen zaslon Neo QLED za živahnejše barve, ostrejše kontraste in globljo črnino. Z brezžično One Connect postajo^[1] je namestitev povsem enostavna, saj omogoča, da kabli ostanejo skriti celo do 10 metrov stran, tako da lahko v polnosti uživate v galerijski kakovosti slike. Poleg tega je zasnovan z brezodsevnim mat zaslonom, ki umetniškim delom daje videz resnične podobe, popolnoma pa ga je mogoče prilagoditi, od okvirjev^[2] do velikosti, zato je popoln dodatek k vsakemu interierju.

Samsung je letos razširil dostop do Trggovine z umetninami tudi na serije Neo QLED 8K, Neo QLED 4K in QLED ter uporabnikom omogočil še več načinov za uživanje v umetnosti v njihovih domovih.

*Manekenka stoji na rdečem avtomobilu Continental Mark IV hard-top sedan iz leta 1959, parkiranem na travniku z belimi cvetovi. Fotografiral John Rawlings*.

[1] Za polno delovanje televizorja mora biti brezžična One Connect postaja brezžično povezana s televizorjem. Brezžična povezava je lahko odvisna od okolja in se morda ne vzpostavi, če je enota zaprta ali zakrita s kovino (npr. v kovinski omarici) ali z drugimi fizičnimi ovirami, kot so stene. Tako televizor kot brezžična One connect postaja zahtevata ločena napajalna kabla.

[2] Okvirji so naprodaj ločeno.

Nadaljuj z branjem