»Nova stavba Fakultete za strojništvo bo stičišče vrhunskega znanja, raziskovanja in inovacij. Z njo bomo naši akademski skupnosti zagotovili pogoje, primerljive z najboljšimi univerzami v Evropi,« je ob podpisu pogodbe o financiranju poudaril rektor Univerze v Ljubljani. Gradnja enega največjih visokošolskih projektov pri nas se bo začela letos, zaključek pa je predviden v treh letih. V nadaljevanju predstavljamo trenutno stanje in načrtovano podobo nove fakultete.

Podpis pogodbe za enega največjih infrastrukturnih projektov

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič sta podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje in vzpostavitve raziskovalne infrastrukture Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Projekt, vreden 160 milijonov evrov, sodi med največje infrastrukturne in raziskovalne naložbe zadnjih let. Financiranje bo zagotovljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Brdo kot novo tehnološko univerzitetno središče

Fakulteta se bo iz sedanje lokacije v središču Ljubljane, kjer deluje v neposredni bližini Filozofske fakultete, preselila na Brdo. To območje se postopno razvija v pomembno univerzitetno vozlišče na področju tehnike in tehnologije, saj tam že delujejo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Biotehniška fakulteta. Selitev bo dodatno okrepila interdisciplinarno sodelovanje in povezovanje med sorodnimi področji.

Nove fakultetne stavbe že letos

»Poleg finančnih virov so kakovostni infrastrukturni pogoji ključni za razvoj visokošolskega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela,« je ob podpisu poudaril minister Igor Papič. Univerza v Ljubljani bo že letos pridobila dve novi stavbi, saj se zaključujeta novogradnji Medicinske in Veterinarske fakultete. V prihodnjih letih se jima bosta pridružili še nova Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo.

Pogoji za razvoj, primerljivi z evropskim vrhom

Rektor Gregor Majdič je izpostavil, da nova stavba ne bo le arhitekturna pridobitev, temveč predvsem prostor, namenjen razvoju vrhunskega znanja. »Z novo infrastrukturo bomo ustvarili pogoje, ki so primerljivi z najboljšimi evropskimi univerzami, hkrati pa bomo okrepili svojo vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi družbe,« je poudaril.

Načrtovani novi študentski domovi

Ob tem je minister Papič skupaj s predstavniki Družbe za svetovanje in upravljanje podpisal tudi pismo o nameri za gradnjo novega študentskega doma v Ljubljani. Predviden objekt bo stal ob Dunajski cesti, v bližini Fakultete za družbene vede, Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete, ter bo zagotavljal približno 500 dodatnih postelj.

V pripravi je tudi projekt novega študentskega doma na Roški, kjer načrtujejo okoli 380 postelj. Zadnji študentski dom v Ljubljani je bil sicer zgrajen leta 2006, zato nove kapacitete predstavljajo pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev študentov.

Vlada je sprejela državni prostorski načrt za odsek hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom na severnem delu tretje razvojne osi. Gre za pomemben korak k vzpostavitvi sodobne prometne povezave, ki bo prispevala k policentričnemu razvoju države, večji decentralizaciji, gospodarski rasti in izboljšani prometni varnosti, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Država z danes potrjenim dokumentom načrtuje skoraj 12 kilometrov dolgo štiripasovno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda ter naprej proti meji z občino Ravne na Koroškem. Načrt vključuje tudi dvopasovno navezovalno cesto med Otiškim Vrhom in zahodnim delom Dravograda ter dvopasovno obvozno cesto po južnem in vzhodnem robu mesta.

S sprejetjem prostorskega načrta se za severni odsek Slovenj Gradec–Dravograd zaključuje ena najzahtevnejših faz umeščanja v prostor, hkrati pa se odpirajo možnosti za nadaljnje priprave na gradnjo, so po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu.

Ob tem je civilna iniciativa opozarjala na potrebo po zaščiti kmetijskih zemljišč ter vključevanju predlogov lokalnih prebivalcev, zato je pozivala k preložitvi odločanja o prostorskem načrtu.

Na severnem delu tretje razvojne osi sicer že poteka gradnja 17,5 kilometra dolgega odseka med Velenjem in priključkom Slovenj Gradec jug, ki naj bi bil dokončan do jeseni 2029. Za približno 14 kilometrov dolg odsek med avtocesto pri Šentrupertu in Velenjem Dars še pridobiva gradbeno dovoljenje, medtem ko se zadnji del trase – od Dravograda proti Ravnam na Koroškem, Prevaljam in Holmcu ob meji z Avstrijo – še umešča v prostor.

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da vzporedno potekajo tudi aktivnosti na južnem delu tretje razvojne osi. Srednji odsek med Celjem in Novim mestom je trenutno v fazi študije variant, ki obravnava možne trase, njihove vplive na okolje in izvedljivost ter predstavlja podlago za nadaljnje prostorske odločitve in pripravo na gradnjo.

Tretja razvojna os po navedbah ministrstva sodi med štiri največje infrastrukturne projekte aktualne vlade.

V Sloveniji se napoveduje nov val gradnje dostopnih najemnih stanovanj. Državna družba DSU je objavila javno naročilo za projektiranje in gradnjo nove stanovanjske soseske na območju Majskih poljan v Novi Gorici. Projekt je namenjen predvsem gospodinjstvom z nižjimi in srednjimi prihodki ter naj bi prispeval k večji dostopnosti najema za mlade, družine, starejše in zaposlene v deficitarnih poklicih.

Po zaključku vseh faz bo nova soseska obsegala najmanj 510 stanovanj oziroma približno 35.000 m² bivalnih površin. Gradnja bo potekala postopno. V prvi fazi je predvidena izgradnja najmanj 214 stanovanj v skupni izmeri približno 15.000 m², ki naj bi bila najemnikom na voljo predvidoma leta 2029. V nadaljevanju bo zgrajenih še najmanj 296 stanovanj, skupaj okoli 20.000 m², ki bodo postopoma oddana med letoma 2031 in 2034.

Trajnostno zasnovana nova soseska

Projekt bo umeščen na približno 31.000 m² velikem zemljišču in bo obsegal 11 stanovanjskih objektov. Po napovedih investitorja bo soseska zasnovana trajnostno, z energijsko učinkovitimi stavbami in nizkimi obratovalnimi stroški, kar naj bi najemnikom zagotavljalo dolgoročno cenovno dostopno bivanje.

Gre za prvi projekt družbe DSU v segmentu dostopnih najemnih stanovanj, ki zapolnjuje vrzel med socialnimi in tržnimi stanovanji. Kot poudarja glavni direktor družbe Mitja Križaj, projekt temelji na modelu, ki združuje socialno funkcijo stanovanjske politike z dolgoročno finančno vzdržnostjo. Investicija je zasnovana kot finančno zaprta celota, pri kateri naj bi prihodki iz najemnin pokrivali stroške gradnje in upravljanja ter omogočali omejen, približno 3,5-odstotni donos na vložena sredstva.

Nadaljevanje projektov tudi drugod po Sloveniji

DSU ob projektu v Novi Gorici napoveduje tudi nove investicije na drugih lokacijah. V Šmartnem pri Ljubljani je predvidena gradnja 63 stanovanj, od katerih naj bi bila prva na voljo že prihodnje leto. Hkrati so v pripravi projekti, ki bi lahko v prihodnjih letih zagotovili več kot 2.300 novih stanovanj na različnih območjih po Sloveniji.

Med potencialnimi lokacijami so območja Stegne, Stolpniška, Kamnolom Podutik in Trnovsko predmestje v Ljubljani, pa tudi Maribor City, Slomškova v Ajdovščini in Grenc v Škofji Loki.

DSU poleg tega preučuje tudi možnost nakupa kompleksa z več kot 500 študentskimi najemnimi stanovanji v Ljubljani, ki že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje. V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa se pripravlja tudi projekt študentskega doma Brinje v Ljubljani, ki bi lahko zagotovil približno 500 novih postelj.

Po navedbah družbe bodo vse načrtovane investicije usmerjene v čim hitrejše in stroškovno učinkovito zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine.