Mestna občina Maribor bo objavila razpis za subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč, s čimer želi spodbuditi občane k zamenjavi azbestnih kritin in pravilnemu odlaganju tega nevarnega odpadka.

Ideja je vzniknila med pripravami na letošnjo spomladansko čistilno akcijo. “Želja je, da ravnamo odgovorno s tem, da pristopimo nasproti občanom in zagotovimo subvencioniranje pri predaji teh odpadkov, ki na žalost dostikrat pristanejo v gozdovih oziroma na kakšnih drugih površinah, ki za to seveda niso primerne,” je povedal Andraž Mlaker iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.

Na razpis, ki naj bi ga objavili takoj po potrditvi v mestnem svetu (predvidoma danes, 5. maja), se bodo lahko prijavili občani Mestne občine Maribor, ki so lastniki ali solastniki objekta v tej občini s kritino iz azbestcementa.

“Načrtovano je, da bomo v tem spomladanskem roku iz mestnega proračuna za ta namen zagotovili 20.000 evrov. Če se bo pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti še več sredstev, bomo to storili v jesenskem času in ponovili razpis,” je pojasnil Mlaker.

Občina bi po predlogu pravilnika pokrila celoten strošek odlaganja azbestnih plošč, pri čemer je najvišji možni znesek subvencije za posameznika tisoč evrov.

Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. V okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo več kot 20 let.

Priljubljena ljubljanska kavarna v središču Ljubljane je zaradi neustrezne vode še vedno zaprta. Zbolelo je skoraj 550 ljudi in po skoraj 14 dneh, odkar so ugotovili, da gre za oporečno vodo, vzrok še vedno ni znan.

Prazni stoli, pokrit sladoledni zamrzovalnik, sedežne blazine pospravljene. Ikonična ljubljanska slaščičarna Maxi je še vedno zaprta zaradi “nujnih vzdrževalnih del”. Poleg slaščičarne sta po tednu dni zaprta še dva druga objekta v sklopu Maximarketa, trgovina pa posluje omejeno. Epidemiološka služba NIJZ je do danes obravnavala 543 oseb, ki so imeli težave zaradi fekalnega onesnaženja interne vodovodne napeljave v objektu Maximarketa, med njimi tudi poslanci in zaposleni v Državnem zboru. Meščani se sprašujejo, kaj se toliko časa dogaja.

Vzorčenje vode na pipi v stavbi Maximarketa, ki ga je opravilo komunalno podjetje Voka Snaga, je prejšnji teden pokazalo, da je voda onesnažena z bakterijo E.coli, ki je zanesljiv indikator fekalnega onesnaženja. Inšpekcijski postopek pa še poteka, po zadnjih podatkih zavezanec – upravljalec je Mercator – še ni ugotovil vzrokov onesnaženja, med drugim odgovarjajo z Zdravstvenega inšpektorata. 

Tudi iz Uprave za varno hrano – inšpektorji so večkrat preverili ukrepe za zaščito zdravja potrošnikov – velja, kot so pojasnili pred dnevi:“Pričetek običajnega poslovanja obrata je možen v primeru, ko izkažejo ustrezno pitno vodo,” in dodali, da te zagotovitve še nimajo.

Piranski občinski svet je potrdil program za gradnjo novega vrtca v Luciji (eden največjih v Sloveniji), ki bo gostil skoraj 500 otrok. Zaradi neugodnih geoloških razmer ob obstoječem vrtcu La Coccinella bo stal 1,2 metra od tal. Območje namreč ogrožajo poplave.

Novi vrtec so na podlagi javnega razpisa projektirali v arhitekturni pisarni Jereb in Budja arhitekti. Kakšen bo? Kot ga je predstavil projektant Blaž Budja, bo skoraj 4000 kvadratnih metrov velik atrijski objekt poleg pritličnih prostorov ponujal še eno nadstropje, skupno pa naj bi vrtec ponujal 22 oddelkov. 16 teh bo namenjenih za slovenske otroke, drugi oddelki bodo italijanski. Skupaj naj bi ponujal prostor za 484 otrok in tako postal eden največjih vrtcev v Sloveniji.

“Šlo je za več izzivov v prostoru obstoječega vrtca,” je pojasnil Budja in sprva izpostavil energetsko infrastrukturo. Pojasnil je, da so morali na pobudo in zahtevo upravljavca elektroenergetskega omrežja predvideti novo trafopostajo in jo vzankati v obstoječi sistem. Preglavice jim je povzročala tudi geološka sestava terena, ki jo je Budja ocenil kot težko. Dodal je, da bo zaradi tega potrebno globoko temeljenje.

Območje je poplavno

Med projektiranjem se je s pomočjo novih ugotovitev glede poplav izkazalo tudi, da je območje poplavno, zaradi česar je Budja še poudaril, da so hidrološke študije prinesle zahteve po zadrževalniku meteorne kanalizacije. Ta je predviden v atriju objekta.

Novi objekt bo 1,2 metra dvignjen od tal in tako ne bo imel neposrednega stika z zunanjimi površinami, zato bodo stik zagotovili z lesenimi pasarelami. Vrtec sicer predvideva štiri vhode, glavni vhod bo skozi atrij potekal čez blago klančino, je še pojasnil projektant.

Župan Andrej Korenika je na seji občinskega sveta ocenil, da jih čaka še najmanj dve leti in pol trdega dela, preden bo novi vrtec sprejel prve otroke. Celotna investicija je ocenjena na slabih 17,8 milijona evrov. Občina bo zanj namenila 11,3 milijona evrov in se za ta namen tudi zadolžila, drugo bo primaknilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.