Mesec dni po odprtju letošnje Evropske prestolnice kulture je znano, koliko je stala slovesnost ob odprtju. Po poročanju Primorskih novic so Zavod GO! 2025 in PromoTurismoFVG ter v manjši meri občini skupno porabili približno dva milijona evrov. Od te vsote je slovenska stran plačala skoraj milijon.

Celodnevni dogodek z naslovom Od postaje do postaje je sooblikovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Povezal je pet glavnih in številna manjša prizorišča v Novi Gorici in Gorici ter ponudil množično čezmejno povorko v spremstvu pihalnih orkestrov od ene do druge železniške postaje s spremljevalnimi dogodki društev in ustvarjalcev po ulicah in trgih obeh mest. Vrhunca dogajanja sta bila prireditev na Trgu Evrope in umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja.

Glavna financerja sta bila Zavod GO! 2025 na slovenski in PromoTurismoFVG, ki opravlja storitve za pokrajino Furlanijo – Julijsko krajino, na italijanski strani, obe občini sta prispevali manjši del.

Kot so neuradno izvedeli pri Primorskih novicah, je italijanska stran, ki je plačala dogajanja v Gorici in na Trgu Evrope, za vse skupaj odmerila dober milijon evrov.

Slovenska stran je plačala slab milijon evrov. V Zavodu GO! 2025 so pojasnili, da je bil proračun osrednje slovesnosti na trgu Edvarda Kardelja pred novogoriško občino in Bevkovem trgu nekaj manj kot 800.000 evrov, približno 150.000 evrov pa je šlo za honorarje nastopajočih. Med večjimi produkcijskimi stroški je skoraj 47.000 evrov stal podij za zavarovanje trave na prizorišču, postavitev odra je stala 44.000 evrov, projektorji za mapping 40.000 evrov, dodatno 24-urno varovanje pa 47.000 evrov.

Po “nepisanem pravilu” naj bi slovesnost pogoltnila deset odstotkov celotnega proračuna
Kot so še zapisali, ima Zavod GO! 2025 za obdobje petih let proračun približno 20 milijonov evrov, od tega za delovanje okvirno dva milijona. “Če velja v družini EPK nepisano pravilo, da stroški otvoritvene slovesnosti znesejo okoli deset odstotkov celotnega zneska proračuna, tedaj GO! 2025 lahko zatrdi, da mu je z veliko manj skupaj s partnerji uspelo pripraviti celodnevno prireditev, ki je v živo navdušila 50.000 obiskovalcev, z neposrednimi televizijskimi prenosi in javljanji s skupno več urami programa na dveh nacionalnih televizijah, RTV Slovenija in RAI, pa še veliko več gledalcev in gledalk. K temu lahko prištejemo še številne infrastrukturne investicije zaradi EPK, ki so za primerjavo že krepko presegle 200 milijonov vrednosti v obeh mestih in bodo v mestu ostale trajno tudi po odprtju,” so še zapisali v Zavodu GO! 2025.

Kako sta gospodarili lanski prestolnici?
Za primerjavo so podali tudi nekaj podatkov o EPK-ju lanskega leta. Bad Ischl je tako od 31 milijonov evrov vseh sredstev za delovanje porabil sedem milijonov, za uvodni spektakel, ki si ga je ogledalo približno 5500 obiskovalcev, pa približno 1,4 milijona evrov. Investicij v infrastrukturo ni bilo.

Estonski Tartu je imel skupno na voljo 26 milijonov sredstev in je za delovanje porabil malo manj kot tri milijone. Uvodni spektakel je stal približno 920.000 evrov in pritegnil več kot 10.000 obiskovalcev. Večjih naložb v infrastrukturo ni bilo.

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še odpravljajo pomanjkljivosti na podlagi tehničnega pregleda. Ljubljanski župan Zoran Janković predvideva, da bodo uporabno dovoljenje pridobili med petim in 10. marcem. Natančnega datuma odprtja pa še ni želel razkriti.

Župan Zoran Janković je na redni novinarski konferenci dodal, da bo dodaten čas prišel prav tudi zaradi opreme, ki je bila naročena pozneje po drugi pogodbi, saj del opreme iz tujine prihaja počasi. Gradnja bazena na Iliriji v Ljubljani, ki je bil skupaj z dodatnimi objekti vreden 62,5 milijona evrov z DDV, je bila sicer že pred časom končana. Zapletlo pa se je pri tehničnem pregledu, na podlagi katerega pristojni izdajajo uporabno dovoljenje.

Časovnica gradnje se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih tednih tudi samo odprtje objekta. To bi moralo po prvotnih načrtih potekati 30. januarja. Janković je sicer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na tehničnem pregledu nekaj dni pred prvotno napovedanim odprtjem sporočil, da se to zamika in bi lahko bilo februarja. Zdaj je predvideno za marec.

Po odprtju načrtujejo dneve odprtih vrat, kjer bodo Ljubljančanom predstavili Ilirijo, redno pa naj bi športni center začel delovati pet dni po uradnem odprtju.
Janković je znova ponovil, da ne gre le za prvi pokriti olimpijski bazen v prestolnici, ampak tudi za pomožni bazen in čofotalnik. V sosednjem objektu pa bodo rokometna, košarkarska in odbojkarska dvorana, dvorana za borilne športe in plesni center. Na zunanji površini proti Narodnem domu bodo medtem rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkaški igrišči ter atletska steza s šestimi progami. Kompleks pa bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.

Na vrsti nov športni objekt: atletski center ŽAK v Šiški

Drugi veliki športni objekt, ki bo nastal v Ljubljani, je novi Atletski center na območju sedanjega stadiona ŽAK v Šiški. Občina je na razpis za izvedbo vseh gradbeno obrtniških del in zunanje ureditve prejela štiri ponudbe, ki pa so bile previsoke, zato je vse zavrnila. Najnižja ponudba znaša 99 milijonov evrov, ocena mestne občine za izvedo predvidenih del pa je 70 milijonov evrov, je danes povedal Janković.

Marca bodo z vsemi štirimi izvajalci izvedli pogajanja. “Bomo pa videli, ali bomo zadovoljni s številko,” je dodal. S kakšno ponujeno ceno bi bili zadovoljni, danes župan ni želel povedati.

Če bodo izvajalca in vso potrebno dokumentacijo zbrali v aprilu, Janković načrtuje, da bi se gradnja atletskega centra, ki bo v tem trenutku največja naložba v športno infrastrukturo v državi, lahko začela prvi dan po zaključku nogometne državnega prvenstva, torej 25. maja.

Ob tem je pojasnil, da bodo morali preseliti Nogometni klub Bravo, ki trenutno igra na stadionu ŽAK. Kam se bo trenutno drugouvrščena ekipa v prvi nogometni ligi preselila, se bodo pogovarjali, ko bo izvajalec izveden v delo in bodo ugotovili, koliko prostora bodo potrebovali za gradnjo. Ena od možnosti je namreč tudi, da bi nogometaši trenirali na enem od trenutnih pomožnih igrišč.

25. maja načrtujejo tudi začetek popolne prenove zelenice na nogometnem stadionu Stožice, zanjo pa bodo imeli 40 dni časa, je povedal Janković. Po prenovi ocenjuje, da v Stožicah ne bodo dovolili treningov, ampak le nogometne tekme Olimpije in slovenske reprezentance.

Janković je dodal še, da Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bodo na razpis za državno sofinanciranje gradnje športnih objektov prijavili pet objektov. In sicer Športni center Ilirija, Atletski center, plezalni in teniški center, ki sta predvidena na Viču, ter kolesarski center v Tomačevem.

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875.

JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec zidnih barv, letos praznuje častitljiv jubilej – 150 let delovanja. To obletnico bo kot pomemben mejnik zgodovine in tradicije v letu 2025 zaznamoval s praznovanjem, ki bo potekalo pod krovnim sloganom “150 let barvitih zgodb”, pa tudi z dobrodelnimi aktivnostmi, ki jih bo Skupina JUB izvajala na večjih trgih, kjer posluje. JUB s svojo usmeritvijo v prihodnost in z najprepoznavnejšimi blagovnimi znamkami še naprej ostaja pionir na področju okolju prijaznih izdelkov in rešitev. Generacijam svojih kupcev bo še naprej zagotavljal kar najboljšo uporabniško izkušnjo pri ustvarjanju barvitih in sodobnih energijsko varčnih bivanjskih prostorov, pri tem pa prizadevno uresničeval tudi svojo družbeno odgovornost in ponujal humanitarno podporo najbolj ranljivim skupinam.

Prisoten na številnih trgih

JUB je kot sodobno in mednarodno uveljavljeno slovensko podjetje s svojimi močnimi lastnimi blagovnimi znamkami prisoten na več kot tridesetih evropskih in drugih tržiščih, kjer uspešno trži svoje inovativne izdelke in trajnostne sistemske rešitve v dejavnosti gradbeništva. Skupina JUB, ki danes združuje več kot 800 zaposlenih iz desetih držav, na tujih trgih ustvari več kot 75 odstotkov letnih prihodkov, svoj vodilni položaj pa krepi zlasti v srednji in vzhodni Evropi. S svojimi dekorativnimi barvami in premazi ter ponudbo kakovostnih fasadnih sistemov uspešno deluje na trgih v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Kosovu, v Severni Makedoniji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem ter v Romuniji, Angliji, Italiji, Nemčiji, Grčiji in na drugih trgih. Z močno zavezanostjo h kakovosti, trajnosti in inovacijam JUB z blagovnimi znamkami JUPOL, JUBIZOL, HYDROSOL in JUBHome krepi partnerstvo tudi s profesionalnimi izvajalci tako na domačem kot na tradicionalnih trgih sosednjih držav.

“Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875, s tako dolgo tradicijo pa se pri nas lahko pohvalijo le redka podjetja,” poudarja mag. Sašo Kokalj, predsednik uprave družbe JUB. “Naša zgodba je zgodba o kakovosti, inovacijah in povezovanju. Ob 150. obletnici se zato ne spominjamo le preteklih dosežkov, temveč predvsem gradimo prihodnost. S svojimi izdelki, strokovnostjo in trajnostnimi pobudami želimo soustvarjati lepši, bolj barvit in trajnosten svet, zato si prizadevamo, da bomo v duhu tega poslanstva skupaj z našimi uporabniki, partnerji, dobavitelji in zaposlenimi obeležili tudi ta častitljivi jubilej.”

Dobrodelnost in okoljska ozaveščenost

V sklopu praznovanja obletnice bo JUB v letošnjem letu pripravil še 150 dobrodelnih ter okoljsko ozaveščevalnih akcij. Prve bodo povezane z donacijami barv za javne ustanove, kot so vrtci, šole in bolnišnice, ter sodelovanjem zaposlenih pri prostovoljnih akcijah barvanja objektov za izboljšanje bivalnega okolja najbolj ranljivih skupin, ekološko ozaveščenost pa bodo povezali z varovanjem voda oziroma čiščenjem okolice vodotokov. Poleg omenjenih prazničnih aktivnosti bo JUB skozi vse leto izvajal še številne produktne in prodajne pobude, ki bodo JUB-ove zveste kupce še dodatno vabile k skupnemu praznovanju jubilejne 150-letnice.