Connect with us

Arhitektura

Obeležujemo 150-letnico Plečnikovega rojstva

Objavljeno

dne

Po nekaj uvodnih dogodkih smo še uradno vstopili v Plečnikovo leto. Mineva 150 let od rojstva tega najvidnejšega slovenskega arhitekta, ki je s svojimi brezčasnimi zamislimi zaznamoval tri prestolnice – Ljubljano, Dunaj in Prago.  

V prihodnjih dneh naj bi na strani Ministrstva za kulturo zaživela tudi spletna stran, ki bo omogočala vpogled v številne dogodke po vsej Sloveniji, sicer pa si že v Plečnikovi hiši že možno ogledati razstavo “Plečnik in pika. Stripovska oživitev arhitekturnega mojstra“, ki osvetljuje nastajanje biografskega stripa o Plečniku. Strip bo zaradi izjemnega odziva javnosti ob odprtju razstave doživel že svoj prvi ponatis.

Prizor iz stripa Plečnik (in pika). Foto: Zoran Smiljanić.

V hiši, v kateri je arhitekt živel in delal dobrih 35 let, so že v petek na ogled postavili začasno razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja nastajanje biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Na dan Plečnikovega rojstva pa so zainteresirane skupine vodili po hiši, ki je bila pred leti obnovljena v duhu ohranitve čim bolj pristnega bivalnega in delovnega okolja Jožeta Plečnika.

Jože Plečnik (1872–1957) ob svoji hiši v Trnovem v Ljubljani leta 1926. Foto: dokumentacija MGML

Razstava ob vpisu na Unescov seznam
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo Plečnikovo leto začeli slaviti v torek s pogovorom na temo Oblikovanje mesta po meri človeka – dela Jožeta Plečnika v Ljubljani. Pogovor bo posvečen obletnici arhitektovega rojstva, obenem bo uvod v februarsko razstavo o vpisu arhitektovih del na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnik je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu z že obstoječimi konteksti, vnašal nove vsebine in postavil človeka v središče javnega prostora. V mestu je razvil orientacijo, nove urbane potenciale in omogočil raznoliko uporabo prostora, so zapisali v MAO.

Med starim in novim
Vpis izbranih Plečnikovih del na Unescov seznam pomeni pomembno zavezo za uspešno delo na področjih vrednotenja, ohranjanja in upravljanja njegove dediščine tudi v prihodnje, še dodajajo. Zato v Plečnikovem letu pripravljajo več razstav. Poleg že omenjene razstave o vpisu Plečnikovih del na Unescov seznam bo majski Bienale oblikovanja (BIO 27) v okviru produkcijske platforme med drugim tematiziral potencial Plečnikovih pristopov za vključevanje vernakularnih elementov v sodobno oblikovanje, v oktobru pa pripravljajo razstavo Stari – novi svet: Jože Plečnik in njegov milje.

Velika čitalnica v Narodni in univerzitetni knjižnici. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Cankarjev dom v Ljubljani se je v poklon obletnici Plečnikovega rojstva ob koncu tedna svetlobno odel v oranžno, ki je ena izmed vodilnih barv v koloritu stavbe, arhitekturnega dosežka Plečnikovega učenca Edvarda Ravnikarja. Poleg tega bodo v sodelovanju z MAO maja v Mali galeriji CD odprli razstavo fotografij Plečnikove Ljubljane.

Razpet med tremi prestolnicami
Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Ko je končal študij in študijsko bivanje v Italiji, se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

Jože Plečnik s svojim ljubim Sivkom. Foto: dokumentacija MGML/Plečnikova zbirka


Ena pomembnejših stavb v Ljubljani je domovanje Narodne in univerzitetne knjižnice, s katero je ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami je zasnoval prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.

Odbor za svetovno dediščino Unesca je po večletnih prizadevanjih Slovenije julija lani izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Foto: BoBo

Edino Plečnikovo delo v Mariboru
V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili ogled grobnice Družbe Jezusove, edinega ohranjenega Plečnikovega dela v mestu. Na pokopališču na Pobrežju je umetnostna zgodovinarka Mojca Štuhec predstavila grobnico ter druga načrtovana, nerealizirana in odstranjena Plečnikova dela v Mariboru.

Leta 1923 je Plečnik s svojim učencem Francetom Tomažičem izdelal načrte za novo cerkev sv. Marije Magdalene, a je projekt ostal nerealiziran. Na začetku 30. let preteklega stoletja je sodeloval z mariborskimi jezuiti ter zanje pripravil načrte za kapelo Srca Jezusovega in celostno ureditev samostana s cerkvijo; uresničena je bila le ureditev kapele. Po njegovi zamisli so uredili tudi skupno grobnico na magdalenskem delu pobreškega pokopališča. Arhitekt je izrisal tudi dve različici Maistrove grobnice, ki nista bili uresničeni, med urbanističnimi zasnovami Slomškovega trga pa je mogoče še danes prepoznati Plečnikovo ovalno zasnovo okoli stolne cerkve Janeza Krstnika, ki simbolizira mejo prvotnega mariborskega mestnega pokopališča.

Jože Plečnik, Nagrobni spomenik Družbe Jezusove, 1932, Maribor/Pobreško pokopališče. Foto: Mojca Štuhec.

Plečnik je umrl leta 1957 na svojem domu v Trnovem. Tudi petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je država zaznamovala s Plečnikovim letom.

Arhitektura

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

Objavljeno

dne

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta. Z dvema sodobnima dvoranama, ki bosta lahko sprejeli skupno približno 1000 obiskovalcev, bo Libertas obogatil kulturno ponudbo Kopra. Projekt, ocenjen na približno šest milijonov evrov, bo trajal poldrugo leto.

Nujnost kulturnega stičišča v Kopru

„Pokazalo se je, da Koper potrebuje stičišče kulture, in pravkar ga začenja dobivati,“ je ob naznanitvi obnove poudaril koprski župan Aleš Bržan. Gradbena dela se bodo začela v prihodnjih tednih, občina pa še čaka na uradno potrditev sofinanciranja. Od celotne vrednosti investicije bo polovico financirala Mestna občina Koper, drugo polovico pa bo zagotovila vlada in Evropska unija.

Nekdanje skladišče soli Libertas bo po končani prenovi preoblikovano v stičišče kultur, v katerem bomo vzpostavili prostor za sodobno in urbano umetnost, kjer se bodo povezovale in dopolnjevale vse zvrsti umetnosti in kulture – uprizoritvena, glasbena, bralna, filmska in intermedijska umetnost, arhitektura in kulturna dediščina. Foto: libertaskopercapodistria.si

Zgodovinska vrednost in arhitekturni izzivi

Prenova stavbe, ki meri 100 metrov v dolžino in 12 metrov v širino, bo sledila smernicam spomeniške zaščite. Matjaž Bolčina iz arhitekturnega biroja ARP Studio, ki vodi projekt, je pojasnil, da osnovnih lastnosti objekta ne smejo spreminjati. „Ker lokacija nima veliko zunanjih površin, smo se odločili, da jih nadomestimo znotraj stavbe. Osrednji prostor bo velika avla ali notranji trg, iz katerega bosta dostopa do večje in manjše koncertne dvorane ter galerije,“ je dodal. Večja dvorana bo sprejela do 700 obiskovalcev, manjša pa 200 stojišč ali 100 sedišč.

Kombinacija zgodovinskega in sodobnega

Eden izmed ključnih izzivov je bil, kako umestiti nove elemente na kamnite, opečnate in lesene zidove. Rešitev so našli v jekleni konstrukciji, ki omogoča koncept “hiše v hiši”, pri čemer bodo ohranili obstoječe zidove in fasado. Naravna svetloba bo pomemben element prostora, saj bo osvetlitev omogočena skozi strešne odprtine.

Predviden zaključek in dodatni projekti

Gradbena dela bodo predvidoma zaključena do konca poletja 2026. V vmesnem času bo Mestna občina Koper na vsaka dva meseca organizirala dneve odprtih vrat, kjer bo javnost lahko spremljala napredek del.

Libertas – stičišče kultur/crocevia di culture bo svoja vrata predvidoma odprl v drugi polovici leta 2026. Foto: libertaskopercapodistria.si

Obnova Libertasa ni edini projekt v tem delu mesta. Neposredno nasproti se že gradi nov potniški terminal, ki bo prve potnike sprejel v nekaj mesecih. Poleg tega se ureja tudi bližnji Bastion, v prihodnje pa je v načrtu prenova fasade stavbe blagovnih rezerv, ki je trenutno v lasti Luke Koper.

Nova kulturna era za Koper

Libertas je v zadnjih štirih letih že gostil številne kulturne dogodke, s skupno 150 prireditvami in 5000 obiskovalci. Kot je poudaril župan Bržan, to potrjuje potrebo po prenovi in trajnem kulturnem stičišču, ki bo Kopru prineslo nove možnosti za razvoj umetnosti in kulture.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Objavljeno

dne

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29. januarja na ministrstvo za naravne vire in prostor vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, rok za pripombe in priglasitev strank v postopku pa je do konca februarja.

Novo stolpnico načrtujejo v križišču Celovške ceste in cestnim priključkom za ljubljansko severno obvoznico, kjer je trenutno urejeno parkirišče. Stolpnica bo merila 100 metrov in bo imela 22 nadstropij ter štiri kletne etaže. V pritličju bosta bar in restavracija, ki se bo nadaljevala tudi v mezaninu.

S svojo višino bo še višja od nove stanovanjske stolpnice v neposredni bližini zdaj najvišje stanovanjske stolpnice pri nas Spektra, ki meri 85 metrov, vseeno pa ne bo najvišja stolpnica pri nas. Za nekaj metrov jo bo premagala stolpnica, ki jo gradi Mendota Invest v okviru projekta Emonika ob glavni železniški postaji. Omenjeni projekt, za katerim stoji madžarska bančna skupina OTP, naj bi bil zaključen leta 2027.

Stolpnico Severnica so zrisali v slavnem arhitekturnem biroju Zaha Hadid, ki ga je ustanovila pokojna Zaha Hadid. Leta 2004 je prejela Pritzkerjevo nagrado, kar je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi, mnogi pa jo označujejo za največjo arhitektko našega časa.

Širša javnost jo pri nas najbolj pozna po londonskem centru Aquatics – to je bila tudi njena prva stavba v domačem Londonu -, Centru Hejdarja Alijeva v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu, pa tudi muzeju Messner Mountain Museum Corones, ki stoji na 2.275 metrih nadmorske višine v središču italijanskega smučarskega središča Kronplatz. Med njenimi deli so tudi elegantna vzpenjača v Innsbrucku, operna hiša Guangzhou na Kitajskem in Dongdaemun Design Plaza v Seulu.

Značilna za biro Zaha Hadid je tudi stolpnica Severnica, kjer ni veliko ravnih linij. Stavba je zasnovana kot sodobna vitka stolpnica specifične fluidne oblike. Sestavljajo jo trije med seboj povezani deli s skupnim osrednjim prostorom. Biro Zaha Hadid je pri projektu sodeloval s slovenskim birojem Atelje S.

“V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje, kar ustvari večji zunanji terasi/loži za zaposlene ter prepoznavno obliko objekta,” so zapisali v priloženih dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja.

Kdo je vlagatelj?

Družba Stolp Severnica je bila ustanovljena pred nekaj več kot štirimi leti, vodi jo Jan Pinterič. Med družbeniki je več fizičnih oseb in podjetij, med njimi nekdanji direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman in nekdanji prvi mož Adrie Airways Tadej Tufek.

Ažman je lansko poletje prek podjetja Savska projekt SPC postal lastnik tudi 60-metrske zagrebške poslovne stavbe Hoto Business Tower, v nepremičninskem portfelju pa ima še ljubljansko poslovno stavbo Rotonda in v Piranu hotel Tartini, so pisale Finance.

Lanskega septembra je Necenzurirano pisalo, da naj bi zoper Ažmana finančna uprava (Furs) sprožila postopek in mu blokirala lastniški delež v podjetju Impaktum Investicije, po njihovih neuradnih informacijah pa so davčni inšpektorji postopek uvedli zaradi domnevno sporne preprodaje enega od zemljišč. Gre za 3.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer nameravajo graditi poslovno stolpnico in je v zadnjih treh letih trikrat zamenjalo lastnika, so še dodali pri Necenzurirano.

V bližnji okolici načrtovane nove stolpnice so v zadnjih letih zgradili nakupovalno središče Aleja, stolpnico Spektra in stanovanjsko sosesko Kvartet, na drugi strani obvoznice pa poteka gradnja ene največjih poslovnih stavb pri nas WestLink CAMPUS, kjer je v drugi fazi prav tako predvidena 22-nadstropna stolpnica.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Zakaj arhitekti posegajo po umetni inteligenci za pametnejše in okolju prijaznejše zasnove

Objavljeno

dne

Medtem ko je umetna inteligenca (UI) postala sestavni del vsakdanjih razprav, njena uporaba v arhitekturi ostaja večinoma neznanka za tiste zunaj strokovnih ali akademskih krogov s področja arhitekture, inženirstva in gradbeništva. Izrazi, kot sta parametrično oblikovanje in računalniški algoritmi, se pogosto zdijo tehnični žargon, kar povzroča prepad med tehnološkimi procesi in resničnimi zgradbami, s katerimi se ljudje srečujejo. Zaradi tega širša javnost ne opazi potenciala UI za analizo podatkov, optimizacijo rabe energije in napovedovanje okoljskih izzivov. Ljudje se z arhitekturo srečujejo vsak dan, pogosto pa se ne zavedajo, kako te inovacije vplivajo na njihova življenja.

Ikonične stavbe so prepoznavne in pogosto občudovane zaradi svoje privlačne estetike ali oblike. Vendar pa javnost pogosto ne vidi povezave med temi konstrukcijami in procesi oblikovanja, ki jih poganja UI. Mnogi cenijo obliko, velikost, materiale ali edinstvene značilnosti stavbe, ne da bi vedeli, da so ti elementi rezultat algoritmičnih oblikovalskih procesov, prilagojenih specifičnim parametrom. Za povprečnega opazovalca te zgradbe delujejo kot rezultat arhitekturnega napredka, medtem ko vloga naprednih tehnologij ostaja skrita. Nevidnost orodij UI v procesu arhitekturnega oblikovanja ustvarja prepad, ki ljudi pušča v nevednosti o tem, kako se ta orodja uporabljajo za ustvarjanje prilagodljivih, učinkovitih in trajnostnih rešitev – koristi, ki jih izkusijo, ne da bi poznali njihov izvor. Ta prepad med namenom oblikovanja in javnim razumevanjem poudarja širši izziv: kako približati inovacije v arhitekturi širši javnosti, zlasti ko gre za tehnologije, kot sta parametrično oblikovanje in UI.

Prepad v zaznavanju arhitekturnih inovacij

170 Amsterdam, zasnovan s strani Handel Architects, New York, New York | Foto: Bruce Damonte

Arhitekti uporabljajo orodja, ki temeljijo na UI in parametričnem oblikovanju, za ustvarjanje inovativnih rešitev, ki optimizirajo funkcionalnost, učinkovitost in trajnost, vendar te izboljšave pogosto ostajajo spregledane ali nerazumljene. Ta prepad omejuje angažiranost in zavedanje o transformativni vlogi sodobne arhitekture. Ljudje lahko občudujejo vizualno osupljive stavbe ali nanje reagirajo – pozitivno ali negativno – vendar pogosto ne vedo, da parametrično oblikovanje presega estetiko ter odgovarja na omejitve prostora, strukturne zahteve, energetsko učinkovitost, vedenje uporabnikov in okoljske parametre.

Primer za to je stanovanjska stavba 170 Amsterdam v New Yorku, ki ima eksoskelet, ki služi tako kot konstrukcijska podpora kot kot senčenje, s čimer rešuje funkcionalne in okoljske izzive. Povprečen mimoidoči, ki ne pozna parametričnih načel oblikovanja, bi ga verjetno dojemal kot drzen arhitekturni element. Občudoval bi dinamičen značaj eksoskeleta in kontrast med masivno strukturo ter velikimi steklenimi površinami, ne da bi se zavedal, da ta zasnova optimizira uporabno površino in energetsko učinkovitost.

Oblikovanje, ki nagovarja: Kako arhitekturne značilnosti povezujejo z javnostjo

Sistem za senčenje, zasnovan s strani Tilt Industrial Design za osrednjo stavbo Tehnološke univerze (UTS), Ultimo, Avstralija | Foto: Brett Boardman

Čeprav so kompleksnosti tehnologij UI in parametričnega oblikovanja pogosto prezrte, naraščajoča ozaveščenost o trajnosti nekatere arhitekturne značilnosti dela bolj prepoznavne in razumljive javnosti, še posebej, če očitno izražajo svoj okoljski namen. To je pomembno, saj orodja UI in parametrično oblikovanje igrajo ključno vlogo pri doseganju trajnostnih ciljev. Omogočajo arhitektom analizo podatkov, optimizacijo energetske učinkovitosti in premišljeno načrtovanje rešitev, ki odgovarjajo na okoljske izzive.

Ljudje morda ne poznajo vseh kompleksnih strategij trajnostnega oblikovanja, vendar so nekatere vizualno privlačne značilnosti – kot so zelene strehe in žive stene, solarni paneli, dinamični senčilni sistemi in materiali, kot sta bambus ali recikliran les – bolj prepoznavne. Na primer, osrednja stavba Tehnološke univerze v Sydneyju (UTS) vključuje avtomatiziran sistem za senčenje, ki uravnava solarni toplotni dobiček in zmanjšuje bleščanje. Poleg tega, da igra ključno vlogo pri energetsko učinkovitem oblikovanju stavbe, sistem senčil ustvari tudi osupljiv vizualni efekt, hkrati pa jasno sporoča svojo funkcijo kot del arhitekturnega koncepta.

Povečanje javne ozaveščenosti za oblikovanje uporabniku prijaznega okolja

Vidnost trajnosti skozi arhitekturo, podprto z UI, lahko razširimo na druga področja grajenega okolja. Izboljšanje javne ozaveščenosti o tem, kako UI in parametrična orodja oblikujejo okolje, lahko pomaga ljudem prepoznati pozitiven vpliv teh tehnologij na njihova vsakodnevna življenja. To zavedanje lahko spodbuja močnejšo interakcijo družbe z arhitekturo ter večjo podporo funkcionalnemu, učinkovitemu in trajnostnemu razvoju. Koristi so še posebej opazne na javnih mestih z visokim prometom, kot so odprti prostori, prometna vozlišča, šole, univerze in zdravstveni objekti, kjer sta učinkovitost in funkcionalnost ključni.

UI je dragoceno orodje za analizo gibanja ljudi, vzorcev uporabe in drugih parametrov, kar omogoča optimizacijo postavitev za boljšo dostopnost in funkcionalnost. Ta pristop zagotavlja, da so oblikovalski rezultati osredotočeni na uporabnika, hkrati pa optimizirajo učinkovitost in funkcionalnost prostora.

Prioriteta izobraževanja: Kako UI oblikuje grajeno okolje

Prenovljena tipologija letališč. Študijsko območje: Des Moines, Iowa (ZDA). Avtor: Blake Gallagher

Prepad med procesi oblikovanja, podprtimi z umetno inteligenco (UI), v arhitekturi, inženirstvu in gradbeništvu ter širšo javnostjo je občuten. Vendar pa ta razkorak ponuja tudi priložnost za vzpostavitev tesnejše in produktivnejše povezave. Če bi skupnost AEC ubrala izobraževalni pristop k zmanjšanju tega razkoraka, bi se lahko interakcija med javnostjo in arhitekturo močno spremenila.

Izobraževalne pobude – bodisi prek razstav, strokovnih predavanj, interaktivnih spletnih platform ali sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami – ter kontinuirano sodelovanje med arhitekti in javnostjo v obliki participativnih delavnic, lahko demistificirajo oblikovalske odločitve in arhitekturo približajo ljudem. Takšni napori bi lahko pokazali, kako so elementi, kot so oblika, materiali in postavitev, premišljeno načrtovani za optimizacijo funkcionalnosti, učinkovitosti in trajnosti.

Z razvojem UI in parametričnih orodij, ki revolucionirajo načine oblikovanja in doživljanja grajenega okolja, je ozaveščanje javnosti o njihovem vplivu ključnega pomena. Ta razumevanje lahko spodbuja globljo povezanost z arhitekturo ter vodi k bolj vključujočim in prilagodljivim rešitvam, usklajenim s potrebami ljudi.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA19 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura1 dan nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali7 dni nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO