Connect with us

Arhitektura

Obeležujemo 150-letnico Plečnikovega rojstva

Objavljeno

dne

Po nekaj uvodnih dogodkih smo še uradno vstopili v Plečnikovo leto. Mineva 150 let od rojstva tega najvidnejšega slovenskega arhitekta, ki je s svojimi brezčasnimi zamislimi zaznamoval tri prestolnice – Ljubljano, Dunaj in Prago.  

V prihodnjih dneh naj bi na strani Ministrstva za kulturo zaživela tudi spletna stran, ki bo omogočala vpogled v številne dogodke po vsej Sloveniji, sicer pa si že v Plečnikovi hiši že možno ogledati razstavo “Plečnik in pika. Stripovska oživitev arhitekturnega mojstra“, ki osvetljuje nastajanje biografskega stripa o Plečniku. Strip bo zaradi izjemnega odziva javnosti ob odprtju razstave doživel že svoj prvi ponatis.

Prizor iz stripa Plečnik (in pika). Foto: Zoran Smiljanić.

V hiši, v kateri je arhitekt živel in delal dobrih 35 let, so že v petek na ogled postavili začasno razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja nastajanje biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Na dan Plečnikovega rojstva pa so zainteresirane skupine vodili po hiši, ki je bila pred leti obnovljena v duhu ohranitve čim bolj pristnega bivalnega in delovnega okolja Jožeta Plečnika.

Jože Plečnik (1872–1957) ob svoji hiši v Trnovem v Ljubljani leta 1926. Foto: dokumentacija MGML

Razstava ob vpisu na Unescov seznam
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo Plečnikovo leto začeli slaviti v torek s pogovorom na temo Oblikovanje mesta po meri človeka – dela Jožeta Plečnika v Ljubljani. Pogovor bo posvečen obletnici arhitektovega rojstva, obenem bo uvod v februarsko razstavo o vpisu arhitektovih del na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnik je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu z že obstoječimi konteksti, vnašal nove vsebine in postavil človeka v središče javnega prostora. V mestu je razvil orientacijo, nove urbane potenciale in omogočil raznoliko uporabo prostora, so zapisali v MAO.

Med starim in novim
Vpis izbranih Plečnikovih del na Unescov seznam pomeni pomembno zavezo za uspešno delo na področjih vrednotenja, ohranjanja in upravljanja njegove dediščine tudi v prihodnje, še dodajajo. Zato v Plečnikovem letu pripravljajo več razstav. Poleg že omenjene razstave o vpisu Plečnikovih del na Unescov seznam bo majski Bienale oblikovanja (BIO 27) v okviru produkcijske platforme med drugim tematiziral potencial Plečnikovih pristopov za vključevanje vernakularnih elementov v sodobno oblikovanje, v oktobru pa pripravljajo razstavo Stari – novi svet: Jože Plečnik in njegov milje.

Velika čitalnica v Narodni in univerzitetni knjižnici. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Cankarjev dom v Ljubljani se je v poklon obletnici Plečnikovega rojstva ob koncu tedna svetlobno odel v oranžno, ki je ena izmed vodilnih barv v koloritu stavbe, arhitekturnega dosežka Plečnikovega učenca Edvarda Ravnikarja. Poleg tega bodo v sodelovanju z MAO maja v Mali galeriji CD odprli razstavo fotografij Plečnikove Ljubljane.

Razpet med tremi prestolnicami
Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Ko je končal študij in študijsko bivanje v Italiji, se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

Jože Plečnik s svojim ljubim Sivkom. Foto: dokumentacija MGML/Plečnikova zbirka


Ena pomembnejših stavb v Ljubljani je domovanje Narodne in univerzitetne knjižnice, s katero je ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami je zasnoval prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.

Odbor za svetovno dediščino Unesca je po večletnih prizadevanjih Slovenije julija lani izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Foto: BoBo

Edino Plečnikovo delo v Mariboru
V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili ogled grobnice Družbe Jezusove, edinega ohranjenega Plečnikovega dela v mestu. Na pokopališču na Pobrežju je umetnostna zgodovinarka Mojca Štuhec predstavila grobnico ter druga načrtovana, nerealizirana in odstranjena Plečnikova dela v Mariboru.

Leta 1923 je Plečnik s svojim učencem Francetom Tomažičem izdelal načrte za novo cerkev sv. Marije Magdalene, a je projekt ostal nerealiziran. Na začetku 30. let preteklega stoletja je sodeloval z mariborskimi jezuiti ter zanje pripravil načrte za kapelo Srca Jezusovega in celostno ureditev samostana s cerkvijo; uresničena je bila le ureditev kapele. Po njegovi zamisli so uredili tudi skupno grobnico na magdalenskem delu pobreškega pokopališča. Arhitekt je izrisal tudi dve različici Maistrove grobnice, ki nista bili uresničeni, med urbanističnimi zasnovami Slomškovega trga pa je mogoče še danes prepoznati Plečnikovo ovalno zasnovo okoli stolne cerkve Janeza Krstnika, ki simbolizira mejo prvotnega mariborskega mestnega pokopališča.

Jože Plečnik, Nagrobni spomenik Družbe Jezusove, 1932, Maribor/Pobreško pokopališče. Foto: Mojca Štuhec.

Plečnik je umrl leta 1957 na svojem domu v Trnovem. Tudi petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je država zaznamovala s Plečnikovim letom.

Arhitektura

Zeleni slovenski EXPO paviljon ostaja v Dubaju

Objavljeno

dne

Slovenski zeleni paviljon, ki je preteklo leto krasil razstavišče svetovnega Expa v Dubaju, bo ostal na svojem mestu, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Nadaljeval bo svoje poslanstvo promocije zelene turistične destinacije Slovenije.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji med drugim sklenila, “da Slovenija ohrani svoj paviljon na lokaciji, na kateri je med 1. oktobrom 2021 in 31. marcem 2022 potekala svetovna razstava Expo 2020 Dubaj. Paviljon bo tako postal del svetovnega gospodarskega središča, imenovanega District 2020 Dubaj, z namenom krepitve internacionalizacije slovenskega gospodarstva in promocije slovenskega turizma.”

Kot so še zapisali na vladi, je “bil slovenski paviljon na Expo 2020 Dubaj med najbolj zanimivimi in vizualno izstopajočimi. Kljub temu pa je bil zgrajen in opremljen za potrebe šestmesečne razstave Expo 2020 Dubaj in ne dolgoročne uporabnosti. Zaradi tega bo treba paviljon preurediti na način, da bo primernejši za dolgoročno uporabo in preurejen za potrebe slovenskih podjetij. Enkratni stroški preureditve paviljona bodo stali predvidoma okoli 300.000 evrov, medtem ko tekoče obratovanje in vzdrževanje paviljona ter vodenje in upravljanje vsebinskega programa pa predvidoma okoli 40.000 evrov na mesec.”

Kot so na MGRT ocenili, so stroški upravičeni za nadaljevanje promocije Slovenije, tako na turističnem kot gospodarskem področju. District 2020 bo postal poslovno stičišče, ki bo povezovalo gospodarstvo v pametnem in trajnostnem mestnem okolju, zasnovanem za spodbujanje ustvarjalnosti, sodelovanja in inovacij.

Kot so ocenili, so stroški upravičeni za nadaljevanje promocije Slovenije, tako na turističnem kot gospodarskem področju. District 2020 bo postal poslovno stičišče, ki bo povezovalo gospodarstvo v pametnem in trajnostnem mestnem okolju, zasnovanem za spodbujanje ustvarjalnosti, sodelovanja in inovacij.

Poleg tega bo središče omogočalo preprostejši zagon in registracijo podjetja v Združenih arabskih emiratih. Celotna površina Districta 2020 se bo razprostirala na več kot 100.000 kvadratnih metrih, na katerih bodo sodobni poslovni prostor, trgovinska središča, kulturnimi prostori in drugi prostori za organizacijo in izvajanje dogodkov.

Zelena oaza v puščavi

Slovenski paviljon je sicer ena največjih zgodb o uspehu na tokratnem Expu. Največja zelena fasada v Dubaju, ki jo prekriva 45.000 sadik, je postala v zadnjih šestih mesecih najbolj priljubljeno ozadje za sebke na Expu 2020. A ne le na družbenih omrežjih, slovenski paviljon je postala ena najbolj priljubljenih točk na celotni razstavi.

Zgovorne so številke, saj se slovenski paviljon na koncu razstave, velikosti 4,38 kvadratnega kilometra, spogleduje s končno bilanco milijona obiskovalcev v zadnjih šestih mesecih.

Čeprav je bil slovenski paviljon v bistvu usmerjen v poslovno mreženje, je privabljal zanimanje številnih mimoidočih. “Tu so ljudje, ki Slovenijo poznajo, in tisti, ki je ne, želeli smo pripraviti predstavitev za vse in poželi smo precejšnje navdušenje. Poznam primere, ko so prebivalci Dubaja prišli v naš paviljon in takoj po prihodu domov rezervirali letalske vozovnice za obisk Slovenije,” je povedal Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo.

Pod črto je Expo za Slovenijo prinesel največjo celostno predstavitev države do zdaj. Paviljon bo po Expu postal del poslovnega področja in bo nudil prostor zagonskim podjetjem, ki bodo iskala priložnost na tem trgu. “Želimo si, da bi bili tudi člani slovenske gospodarske zbornice in slovenskega kluba podjetnikov čim bolj vključeni in bi se dejavno vključili v program paviljona. Želimo si, da bi to postal prostor, kjer bi se lahko srečevali Slovenci,” je poudaril Volk.

Materiale in pohištvo za gradnjo so na delovišče vozili iz vsega sveta, od tega so iz Slovenije pripeljani les, nosilci strešnega sita, luči in kamen hotaveljčan, ki vsak posebej in v kombinacijah ustvarjajo impozanten vtis.
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Megamesto Neom: Savdska Arabija gradi kar 160 kilometrov dolgo zastekljeno metropolo

Objavljeno

dne

V puščavi Savdske Arabije raste futuristična metropola, zgrajena iz podolžnih povsem zastekljenih struktur in dveh stolpnic, ki se bodo raztezale kar 160 kilometrov prek obsežnega dela rdeče puščave in goratega terena. Dobrodošli v megamesto Neom.

Gre za zadnji projekt savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ki si želi tudi na tak način diverzificirati gospodarstvo te zalivske kraljevine in zmanjšati njeno odvisnost od nafte.

Projekt Neom so oblasti napovedale že leta 2017, vse od takrat pa dviga prah s svojimi megalomanskimi težnjami, kot so leteči taksiji in robotski služabniki.

Tako arhitekti kot gospodarstveniki so se spraševali, kako izvedljivo je vse skupaj, poroča AFP.

A v ponedeljek je princ Mohammed razkril celo še bolj ambiciozno vizijo in podal fantastično sliko utopičnega megalopolisa brez avtomobil, ki da bo postalo mesto, v katerem bo življenje “z naskokom” najbolj udobno in lagodno.

Analitiki so ob tem poudarili, da so se načrti za Neom v teh letih precej spremenili in podvomili o tem, ali se bo “Linija” (The Line), kot so poimenovali osrednji neskončno dolg zastekljeni del, dejansko kdaj uresničila.

Savdska Silicijeva dolina?

Neom so svoj čas oglaševali kot regijsko “Silicijevo dolino”, biotehnološko in digitalno središče, ki bi se raztezalo prek 26.000 kvadratnih kilometrov.

Zdaj je postal prototip povsem novega koncepta urbanega življenja na le 34 kvadratnih kilometrih, ki naslavlja “bivanjsko in okoljsko krizo”, kot je to ubesedil princ Mohammed.

Bo tako videti prihodnost urbanega okolja? Foto: Neom

“Koncept se je tako močno spremenil od tiste prve vizije, da je včasih težko ugotoviti, v katero smer gre: enkrat se krči, drugič raste, tretjič skrene agresivno v desno,” je povedal Robert Mogielnicki iz Inštituta arabskih zalivskih držav v Washingtonu.

Oblasti so sprva dejale, da bo število prebivalcev Neoma največ milijon, princ Mohammed pa je dejal, da bo ta številka do leta 2030 dejansko dosegla 1,2 milijona, do leta 2045 pa se povzpela že na 9 milijonov. Vse to se ujema s prestolonaslednikovim ciljem močno zvišati rast prebivalstva, da bi Savdska Arabija tako postala gospodarska velesila.

Cilj je, da se število prebivalstva do leta 2030 dvigne na 50 milijonov, od tega bi jih polovica predstavljali Savdijci, drugo polovico pa v kraljevino priseljeni tujci. Danes Savdska Arabija šteje 34 milijonov ljudi. Do leta 2040 je cilj 100 milijonov.

“To je glavni namen gradnje Neoma, povečati kapacitete Savdske Arabije, okrepiti prebivalstvo, privabiti ljudi. In ker to gradimo z ničle, zakaj bi kopirali običajna mesta?” je vprašal.

Prva javna predstavitev 500-milijarde savdske investicije leta 2017. Foto: Reuters

Zeleno mesto

Mesto prihodnosti bo delovalo na 100-odstotno obnovljivo energijo, čez celo leto pa bo imelo “zmerno mikroklimo z naravnim prezračevanjem”, razkriva v ponedeljek objavljeni promocijski video.

Kraljevina je sicer v preteklosti že podajala visokoleteče zelene zaveze, kako bo do leta 2060 brez ogljičnega odtisa, a so bili okoljevarstveniki skeptični.

Neom ima sicer odlično lego za uporabo sončne in vetrne energije, v mestu pa naj bi zgradili tudi največjo zeleno hidroelektrarno na svetu, je povedal Torbjorn Soltvedt, analitik pri podjetju Verisk Maplecroft. “A izvedljivost Neoma kot celote še vedno ni jasna, glede na njegovo neprecedenčno razsežnost in stroške projekta.”

“Linija” naj bi bila široka zgolj 200 metrov in naj bi bila savdski odgovor na nenadzorovano in potratno urbano rast. Tako nameravajo stanovanjske enote, šole in parke zložiti enega na drugega v konceptu, ki ga snovalci označujejo za “urbanizem ničelne težnosti”.

Predstavitev letečih taksijev, ki naj bi prevažali ljudi po Neomu. Foto: Reuters

Vse na dosegu petih minut

Prebivalcem bodo na dosegu petih minut hoje “vse dnevne potrebe”, ob tem pa bodo lahko uživali še v takih atrakcijah, kot so pokrita smučišča in ekspresna železnica, ki bo en konec mesta povezala z drugim v pičlih 20 minutah.

Čeprav bo imel Neom povsem svojo zakonodajo, ki jo še pripravljajo, pa savdske oblasti pravijo, da se nimajo nobenega namena odreči prepovedi alkohola, ki velja v celotni kraljevini.

V Neomu že deluje letališče, oblasti pa so maja sporočile, da bodo vzpostavile redno letalsko povezavo z Dubajem, ni pa še jasno, ali so se že začela večja gradbena dela samega mesta.

V Neomu nameravajo do konca desetletja ustvariti 380.000 novih delovnih mest, pri tem pa prebivalcem zagotavljati “popolno ravnotežje med prostim časom in delom”.

Prva faza projekta (do leta 2030) naj bi stala okoli 315 milijard evrov, je povedal princ Mohammed, ki namerava sredstva pridobiti tudi z zasebnimi naložbami.

“A financiranje je le del enačbe. Težje je kupiti povpraševanje, še posebej, ko pričakuješ od ljudi, da bodo del futurističnega eksperimenta,” meni Mogielnicki.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Pelješki most po zgodovinski slovesnosti Hrvaške, končno odprt

Objavljeno

dne

Po štirih letih od začetka gradbenih del se je včeraj slavnostno odprl Pelješki most, dolg kar 2404 metre in prometno povezuje jug Hrvaške s preostalim delom države. Slavnostno odprtje pa bo zapisano v zgodovino, saj je bilo le-to največje doslej v zgodovini samostojne države Hrvaške.

Program ob težko pričakovanem odprtju je sicer potekal že od včerajšnjega jutra na obeh straneh mostu – na počivališčih Brijesta in Komarna ter na morju, ko so okoli Pelješkega mostu krstili več sto ladjic, jadrnic in neretovskih ladij. Ob južnem delu mosta so se vrstili nastopi različnih skupin, v tekmi po mostu se je pomerilo več sto tekačev. Najbolj radovedni so se lahko sprehodili po mostu do prvega stebra, ki je od južnega dela oddaljen približno 500 metrov.

Most Pelješac je delo slovenskega inženirja Marjana Pipenbaherja in kitajskega gradbenega podjetja China Road and Bridge Corporation (CRBC). Kitajsko podjetje je projekt dobilo na natečaju leta 2018, potem ko je oddalo ponudbo, da most zgradijo v 36 mesecih za 2,081 milijarde kun (280 milijonov evrov) brez davka na dodano vrednost.

Osrednja slovesnost, na kateri so med drugimi sodelovali hrvaški predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković ter podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, je bila na vrsti sinoči.

 Slovesnost ob odprtju mostu je bila največja v zgodovini samostojne Hrvaške.  Foto: BoBo/Pixsell

“Projekt generacije in projekt ponosa”

Plenković je ob odprtju dejal, da gre za “projekt generacije in projekt ponosa”. “Ponosa, ker smo del generacije, ki ji je uspel ta veliko podvig povezave hrvaškega ozemlja”. Izrazil je pričakovanje, da bo most pripomogel h gospodarskemu razvoju Hrvaške, boljši prometni povezanosti in večjim dohodkom od turizma, predvsem pa bo prinesel višjo kakovost življenja za vse ljudi na območju.

Zbrane je v video sporočilu nagovoril tudi kitajski premier Li Kečjang. Dejal je, da je most simbol prijateljstva med Kitajsko in Hrvaško ter “odraz sodelovanja med Kitajsko in EU-jem”. Napovedal je, da bo Peking nadaljeval prizadevanja za krepitev sodelovanj z EU-jem, saj je to pomembno za “razvoj in napredek človeštva”. Po Lijevem mnenju je projekt pokazal, da države različnih zgodovinskih in kulturnih korenin lahko združijo svoje moči in dosežejo, da je “ena plus ena lahko več kot dva”, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Hrvaški premier Andrej Plenković (na sliki drugi z leve) je ob odprtju dejal, da gre za “projekt generacije in projekt ponosa”.

Župan Dubrovnišo-neretvanske županije Nikola Dobroslavić je napovedal, da bodo skupaj z vlado še naprej povezovali Hrvaško z njenim skrajnim jugom, in sicer z gradnjo hitrih cest in avtoceste do Dubrovnika. Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je dejal, da gre za enega od najlepših mostov v Evropi, ki bo skrajšal potovalne čase, olajša vsakodnevno življenje in prinesel številne druge koristi na gospodarskem in drugih področjih.

Ob slovesnem odprtju je nastopilo več sto izvajalcev, med njimi dubrovniški simfonični orkester, Ansambl Linđo, zbor opere HNK Split, klape, folklorna društva. Slovesnost se je končala z ognjemetom, ko so kot prvi prečkali most veterani na motornih kolesih in za njimi dva na Hrvaškem izdelana avtomobila, električni avtomobil znamke Rimac Nevera ter avto hrvaškega dirkača Nika Pulića. Za redni promet bodo most odprli opolnoči. Vožnja po njem bo za vsa vozila brezplačna.

Prva uradna vožnja po 2404 metre dolgem mostu. Foto: BoBo/Pixsell

Osrednjo slovesnost je režiral gledališki režiser Krešimir Dolenčić, prenašala pa jo je tudi hrvaška nacionalna televizija HTV. Dolenčić je režiral že vrsto javnih dogodkov, vključno s pogrebom hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in inavguracijo hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović.

Nadaljuj z branjem
DEDIŠČINA20 ur nazaj

Lesna goba pod vprašaj postavila nadaljevanje obnove 500 let stare Ruardove graščine

Pred štirimi leti se je začela celovita obnova 500-letne Ruardove graščine na Jesenicah, a je dokončanje del vprašljivo zaradi odkritja...

UMETNOST22 ur nazaj

‘Narejeno v Mariboru II’ gostuje v Novem Sadu v okviru EPK

48 umetniških kock, ki jih je ustvarilo več kot 50 mariborskih umetnic in umetnikov, je odpotovalo v Novi Sad, ki...

Energetska učinkovitost2 dneva nazaj

Švicarji z novo hidroelektrarno po svoje kljubujejo visokim cenam električne energije

Pred kratkim so Švicarji odprli eno od največjih elektrarn v Evropi, ki ima svoje rezervoarje vode in lahko električno energijo...

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Za turistično oživitev že obnovljenega gradu Podsreda potrebnih še 1,5 milijona evrov

Občini Kozje je ministrstvo za kulturo odobrilo 977 tisoč evrov za projekt Grad Podsreda – kulturna dediščina in turizem, ki...

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Vendarle končno revitalizacija močno poškodovanega gradu Podčetrtek

Občina Podčetrtek je od ministrstva za kulturo prejela odločbo za sofinanciranje obnove gradu Podčetrtek v vrednosti 1,61 milijona evrov. Iz...

UMETNOST4 dnevi nazaj

Rdeča skulptura Putina v newyorškem peskovniku sredi centralnega parka

Obiskovalce Centralnega parka v New Yorku je v enem izmed peskovnikov čakalo presenečenje – skulptura Vladimirja Putina na majhnem tanku....

GOSPODARSTVO4 dnevi nazaj

Podražitve otežujejo sanacije planinskih koč

Planinska društva so v preteklih letih pretresli kar štirje požari planinskih koč. Na Golteh in Okrešlju bosta kmalu dokončani gradnji...

OKOLJE4 dnevi nazaj

Kljub lastništvu zemljišča kjer je postavljen vodnjak, mora lastnik za uporabo vode iz njega pridobiti vodno dovoljenje

V sušnih razmerah pride prav vsaka kaplja vode, tudi za zalivanje v kmetijstvu. Zato so lahko veseli tisti, ki imajo...

Arhitektura2 tedna nazaj

Zeleni slovenski EXPO paviljon ostaja v Dubaju

Slovenski zeleni paviljon, ki je preteklo leto krasil razstavišče svetovnega Expa v Dubaju, bo ostal na svojem mestu, so sporočili...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Obnova cerkve v Žički kartuziji naj bi bila končana že septembra

Na občini Slovenske Konjice konec obnove cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pričakujejo v začetku septembra, nato pa načrtujejo...

POPULARNO