Arhitektura
Obeležujemo 150-letnico Plečnikovega rojstva
Po nekaj uvodnih dogodkih smo še uradno vstopili v Plečnikovo leto. Mineva 150 let od rojstva tega najvidnejšega slovenskega arhitekta, ki je s svojimi brezčasnimi zamislimi zaznamoval tri prestolnice – Ljubljano, Dunaj in Prago.
V prihodnjih dneh naj bi na strani Ministrstva za kulturo zaživela tudi spletna stran, ki bo omogočala vpogled v številne dogodke po vsej Sloveniji, sicer pa si že v Plečnikovi hiši že možno ogledati razstavo “Plečnik in pika. Stripovska oživitev arhitekturnega mojstra“, ki osvetljuje nastajanje biografskega stripa o Plečniku. Strip bo zaradi izjemnega odziva javnosti ob odprtju razstave doživel že svoj prvi ponatis.
V hiši, v kateri je arhitekt živel in delal dobrih 35 let, so že v petek na ogled postavili začasno razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja nastajanje biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Na dan Plečnikovega rojstva pa so zainteresirane skupine vodili po hiši, ki je bila pred leti obnovljena v duhu ohranitve čim bolj pristnega bivalnega in delovnega okolja Jožeta Plečnika.
Razstava ob vpisu na Unescov seznam
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo Plečnikovo leto začeli slaviti v torek s pogovorom na temo Oblikovanje mesta po meri človeka – dela Jožeta Plečnika v Ljubljani. Pogovor bo posvečen obletnici arhitektovega rojstva, obenem bo uvod v februarsko razstavo o vpisu arhitektovih del na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
Plečnik je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu z že obstoječimi konteksti, vnašal nove vsebine in postavil človeka v središče javnega prostora. V mestu je razvil orientacijo, nove urbane potenciale in omogočil raznoliko uporabo prostora, so zapisali v MAO.
Med starim in novim
Vpis izbranih Plečnikovih del na Unescov seznam pomeni pomembno zavezo za uspešno delo na področjih vrednotenja, ohranjanja in upravljanja njegove dediščine tudi v prihodnje, še dodajajo. Zato v Plečnikovem letu pripravljajo več razstav. Poleg že omenjene razstave o vpisu Plečnikovih del na Unescov seznam bo majski Bienale oblikovanja (BIO 27) v okviru produkcijske platforme med drugim tematiziral potencial Plečnikovih pristopov za vključevanje vernakularnih elementov v sodobno oblikovanje, v oktobru pa pripravljajo razstavo Stari – novi svet: Jože Plečnik in njegov milje.
Cankarjev dom v Ljubljani se je v poklon obletnici Plečnikovega rojstva ob koncu tedna svetlobno odel v oranžno, ki je ena izmed vodilnih barv v koloritu stavbe, arhitekturnega dosežka Plečnikovega učenca Edvarda Ravnikarja. Poleg tega bodo v sodelovanju z MAO maja v Mali galeriji CD odprli razstavo fotografij Plečnikove Ljubljane.
Razpet med tremi prestolnicami
Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Ko je končal študij in študijsko bivanje v Italiji, se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.
Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.
Ena pomembnejših stavb v Ljubljani je domovanje Narodne in univerzitetne knjižnice, s katero je ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami je zasnoval prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.
Edino Plečnikovo delo v Mariboru
V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili ogled grobnice Družbe Jezusove, edinega ohranjenega Plečnikovega dela v mestu. Na pokopališču na Pobrežju je umetnostna zgodovinarka Mojca Štuhec predstavila grobnico ter druga načrtovana, nerealizirana in odstranjena Plečnikova dela v Mariboru.
Leta 1923 je Plečnik s svojim učencem Francetom Tomažičem izdelal načrte za novo cerkev sv. Marije Magdalene, a je projekt ostal nerealiziran. Na začetku 30. let preteklega stoletja je sodeloval z mariborskimi jezuiti ter zanje pripravil načrte za kapelo Srca Jezusovega in celostno ureditev samostana s cerkvijo; uresničena je bila le ureditev kapele. Po njegovi zamisli so uredili tudi skupno grobnico na magdalenskem delu pobreškega pokopališča. Arhitekt je izrisal tudi dve različici Maistrove grobnice, ki nista bili uresničeni, med urbanističnimi zasnovami Slomškovega trga pa je mogoče še danes prepoznati Plečnikovo ovalno zasnovo okoli stolne cerkve Janeza Krstnika, ki simbolizira mejo prvotnega mariborskega mestnega pokopališča.
Plečnik je umrl leta 1957 na svojem domu v Trnovem. Tudi petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je država zaznamovala s Plečnikovim letom.
Arhitektura
Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata
Od zasebnih stanovanj do enodružinskih hiš, od poslovnih do turističnih objektov – z Arhitekturnim festivalom odprte hiše Slovenije danes ponovno vrata odpirajo številni objekti po Sloveniji.
Dogodek poteka že 15. leto in predstavlja nove in prenovljene arhitekture ter pomembne stavbe kulturne dediščine.
V sklopu festivala si bo mogoče ogledati 70 projektov, poleg naštetih bodo vrata v svoje prostore odprle tudi izobraževalne in kulturne ustanove. Osnovno poslanstvo festivala sta ozaveščanje najširše javnosti o vrednotah kakovostno oblikovanega prostora in predstavitev primerov najboljših praks sodobne arhitekturne produkcije kot dela slovenske kulture in nacionalne identitete.
Med prispelimi projekti je letošnji festivalski program zastavila strokovna žirija, ki so jo sestavljali štirje strokovnjaki na področju arhitekture in oblikovanja – Blaž Budja, Maša Cvetko, Dean Lah in Maja Stamenković.
Arhitektura se ne sme zapirati sama v svoj svet, biti mora odprta širši javnosti in med ljudmi spodbujati razpravo o prostoru, je prepričan Lah. “V tem vidim osrednje poslanstvo festivala OHS, ki vsako leto ponuja zainteresirani javnosti možnost vstopa in neposrednega doživljanja raznolikih kakovostnih arhitekturnih praks. Arhitektura namreč niso zgolj zidovi, arhitektura je prostor vmes, je življenje, ki se v teh prostorih odvija,” razmišlja.
Festival OHS letos poteka pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in postavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Naslavlja vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje, obstoj in razvoj celotne družbe, vsega živega in narave z namenom iskanja odgovorov o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje.
To so najbolj ključni izzivi, ki se brez podpornih družbenoekonomskih in socialnih politik zgolj z arhitekturnimi idejami ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. Z izpostavljanjem tematike vključevanja in dostopnosti tako postajajo tudi festivalski prostori nosilci izkušnje, ki navdihujejo udeležence, da postanejo “zagovorniki” pravičnejše in bolj vključujoče družbe, so zapisali organizatorji.
V programu festivala bodo tako predstavili različne tematske projekte, ki spodbujajo dostopnost in omogočajo razvoj skupnosti. Del festivala bodo tudi tematska vodenja in delavnice, ki bodo nagovarjali različne ciljne skupine.
V Ljubljani si bo mogoče pod vodstvom arhitektov ogledati stanovanjsko sosesko Dolgi most II, četrtni center Golovec in Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. Prav tako bosta vrata odprli prenovljeni podstrehi, ki sta se z novo zasnovo prilagodili potrebam sodobnega bivanja. V Štanjelu se bo mogoče udeležiti vodstva po lokalni galeriji uporabne umetnosti Lokal in hiši v Štanjelu. Na Gorenjskem bo mogoče vstopiti v počitniško hišo Šumica in v leseno Hišo za iznajdljivo družino. V sklopu festivala pa bo mogoč tudi ogled projekta Vrtec Bohinj in nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji ter začasni lapidarij, ki sta bila letos uvrščena v ožji izbor nagrade EU Mies Award 2024.
Festival OHS je od februarja 2023 del projekta Open House Europe, ki povezuje 13 evropskih mest in Slovenijo.
Arhitektura
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh. V začetku februarja je osvojila prvo mesto med fotografi iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Črne gore in BiH, zdaj pa je žirija njeno fotografijo nagradila še s prvim mestom v globalni arhitekturni kategoriji. Na natečaj je bilo sicer prijavljenih več kot 395 tisoč fotografij iz več kot 220 držav in ozemelj. Aprila bo v Londonu razstava zmagovalnih del.
Ana Skobe se je na natečaj prijavila s fotografijo, ki je nastala decembra lani na otoku Tenerife. V delu pod umetniškim naslovom “Falling out of time” je zajela mogočen svetilnik v mehki večerni svetlobi. Ta se dviga visoko v jasno nebo, njegova izčiščena elegantna in geometrijska oblika pa nas presune v kontrastu z obalno pokrajino. Na njegovem vznožju je figura – razmišljujoča oseba, ki zre v prostranstvo oceana pred seboj. Sopostavitev samotne silhuete z neskončnim obzorjem ustvari trenutek refleksije in brezčasja.
Ana Skobe je arhitekturna fotografinja. Leta 2019 je magistrirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo arhitekturne fotografije, trenutno svoja teoretična prizadevanja nadaljuje na doktorskem študiju. V fotografskih projektih posreduje svoje doživljanje prostora, pri čemer arhitekture zgolj ne opisuje, temveč združuje idejo, materializirano v objektu in njegovem odnosu do prostora, s svojo lastno idejo o tem istem objektu. Zanima jo, kaj je v njem mogoče videti – kakšen je potencial njegovih specifičnih prostorskih rešitev, čemur pravi (re)konstruiranje arhitekture.
Kdo so nagrajenci v drugih kategorijah?
V kategoriji ustvarjalno je slavil Rob Blanken iz Nizozemske, ki je nagrajen za makrofotografijo kristalov aminokislin B-alanina, L-glutamina in glicina. V sklopu Pokrajine je zmagovalec Liam Man iz Združenega kraljestva, v kategoriji Življenjskega sloga je slavil Avin Kamau (Kenija) za studijsko fotografijo Pojdimo k jezeru, v sklopu Gibanje je šla nagrada Samuelu Andersenu iz Norveške za akcijsko fotografijo Rider Getting Down and Dirty. V kategoriji Naravni in divji živalski svet je prepričal Ian Ford (Združeno kraljestvo), Objekte je najbolje upodobil Toni Rinaldo iz Indonezije, v žanru Portreta je navdušil Michelle Sank (Združeno kraljestvo) za fotografijo najstnikov ob bazenu. S področja ulične fotografije je zmagala Callie Eh (Malezija) za fotografijo The Hand, s Potovanja pa Jan Li (Kitajska) za fotografijo Between Calm and Catastrophe.
Vsak zmagovalec v posamezni kategoriji prejme Sonyjevo digitalno fotografsko opremo, hkrati pa se bo potegoval tudi za naziv fotografa leta odprtega tekmovanja, ki prinaša denarno nagrado 5000 dolarjev. Fotografije letošnjega odprtega tekmovanja je ocenjeval Daniel Blochwitz, kurator Foto Festivala Lenzburg v Švici.
Potem ko so predstavili zmagovalce v posameznih kategorijah, bo 18. aprila v Londonu še slovesna razglasitev skupnega tekmovalca odprtega tekmovanja. Izbrane zmagovalne fotografije in fotografije iz ožjega izbora bodo uvrščene na razstavo natečaja World Photography Awards, ki bo na ogled v galeriji Somerset House od 19. aprila do 6. maja 2024, pozneje pa tudi na drugih lokacijah.
Arhitektura
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in oblikovanje imenovala Majo Vardjan, kustosinjo za arhitekturo in oblikovanje, ki je bila od jeseni v. d. direktorja muzeja.
Maja Vardjan je 15. septembra lani kot vršilka dolžnosti direktorja na čelu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nasledila Boga Zupančiča, ki je direktorsko funkcijo opravljal od konca leta 2020. Ministrica za kulturo Asta Vrečko jo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda s 26. februarjem letos imenovala na direktorsko mesto za obdobje petih let.
Avtorica številnih člankov in razstav
Univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture Maja Vardjan (1971) se je leta 2013 zaposlila v MAU-ju, kjer raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse.
Kot avtorica se je podpisala pod številne članke in razstave. Na ministrstvu za kulturo so med njimi poudarili naslednje: Silent Revolutions: sodobno oblikovanje v Sloveniji (2011), Pod skupno streho: javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov (2013), Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije (2015), Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor (2018), Predmet in zbirka (2019), Made In: pripovedi obrti in oblikovanja (2020), Svet znotraj: oblikovanje modernih interierjev, 1930–danes (2021) ter Plečnik in sodobnost: Pojmovnik (2022).
Sodelovala je pri ključnih projektih MAA, kot sta BIO 50: 3, 2, 1, … TEST in BIO 25: Daleč, tako blizu, ki ji je prinesel nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija.
Prejemnica več pomembnih strokovnih nagrad
Maja Vardjan je prejela še druge pomembne strokovne nagrade, med njimi EU-nagrado za kulturno dediščino Europa Nostra (European Heritage Awards / Europa Nostra Awards) za leto 2023, Valvazorjevo nagrade za enkratne dosežke za leto 2019 in nagrado Mednarodnega muzejskega sveta (angleško International Council of Museums – ICOM) za leto 2017.
Leta 2016 je koordinirala tudi pomemben kongres Mednarodne konfederacije arhitekturnih muzejev, ki ga je gostil MAO, so še sporočili z ministrstva za kulturo.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA2 meseca nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
-
Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj
Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek