Tudi drugi dan Festivala oblikovanja Maribor se je začel z ogledom filmov in animacij, s katerimi so na natečaju Aritmija mladosti sodelovali dijaki srednjih šol.

Dan oblikovalcev sta vodili Lijana Krajnc in Zala Sporiš. Kot prvi gost se je predstavil fotograf Arne Hodalič, ki je predstavil svoje življenje in delil zgodbe s svojih ekspedicij in popotovanj. Po študiju je kupil jadrnico, jo vozil in tako služil denar, medtem pa začel fotografirati. Po petih letih dela dela na jadrnici se je odločil, da bo začel svojo fotografsko kariero. Od takrat je bil kar dvaindvajsetkrat v Indiji, prepotoval je svet, imel potujoči studio in si nabral ogromno spominov in prijateljev z vsega sveta. Kar se tiče fotografije, je poudaril, da se fotografira z glavo in ne s fotoaparatom.

Naslednja gostja je bila umetnica in glasbenica Katja Škorjanc, znana tudi pod imenom Katie Shock. Z umetnostjo se je začela ukvarjati že v mladih letih, zdaj pa ustvarja digitalne ilustracije, plakate, karakterje iger, kot je na primer Angela iz igre My talking Angela, izdeluje ilustracije za pločevinke piva, je pa tudi ena izmed prvih slovenskih ustvarjalcev NFT-umetnin. S svojo umetnostjo rada pomaga drugim in širi znanje o problemih sveta. Mladim umetnikom svetuje, da si najprej uredijo dober portfolio, nato pa svoja dela delijo in jih pokažejo čim več ljudem, da tako širijo svoje umetnine.

Tretja gostja je bila Bojana Kovačič Zemljič, oblikovalka avtorskega nakita blagovne znamke E2RD. V sodelovanju s čipkarsko šolo iz Idrije je ustvarila inovativne vzorce, ki jih je kasneje naredila tudi v zlatem. Potrudi se, da novo kolekcijo ustvari vsaj enkrat na leto, v svoji trgovini pa prodaja nove izdelke, tudi če še niso objavljeni na njeni spletni strani. V svoji karieri je dosegla veliko, eden izmed njenih največjih uspehov je bil sodelovanje na EXPO v Dubaju.

Zadnja gostja Dneva oblikovalcev je bila kostumografinja Suzana Rengeo, ki trenutno dela v SNG Maribor, pred tem pa je svoj pečat pustila na številnih področjih. Svojo prvo modno revijo je pripravila ob koncu srednje šole v Modni hiši. Navdihujejo jo različni materiali, vzorci, ker pa je skozi oblačila zmeraj rada predstavljala različne karakterje, se je odločila, da bo postala kostumografinja. Največ težav pri ji delu povzročajo kompleksni materiali in slabi stroji, vedno pa mora biti pozorna, za katero predstavo dela kostume, saj so materiali za vsako zvrst drugačni: za balet morajo biti bolj gibljivi, za opero jih običajno delajo dlje časa … Mladim oblikovalcem je svetovala, naj se čim prej naučijo šivanja in drugih spretnosti ter naj bodo čim inovativni, naj si ne postavljajo omejitev in naj si čim več upajo.

Program so z glasebnimi točkami popestrile dijakinje Zala Sporiš z pesmijo Ledena, Jana Lesičnik s pesmijo Feeling Good in Nika Janžekovič Lorenčič s pesmijo Someone You Loved.

V Dresdnu so zagnali platformo Made in za sodobno rokodelstvo in oblikovanje. Sodelujoči partnerji, ki jih koordinira Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), bodo razpravljali o prihodnosti rokodelstva kot instrumenta za družbene in ekološke spremembe.

Sodelujejo mednarodnimi strokovnjaki s področja rokodelstva, oblikovanja in raziskovanja.

Platforma se je uradno začela z uvodno konferenco naslovom Narejeno v dialogu – Ustvarjanje prihodnosti (Made in Dialogues – Crafting the Future). Prenašali jo bodo tudi prek spleta in bo posvečena tudi načinom prenašanja znanja o rokodelstvu in dediščine na prihodnje generacije. Poleg tega bo poskušala odgovoriti na vprašanja, kot sta, kako želimo živeti v prihodnosti in kako se lahko s pomočjo rokodelstva oblikuje družbena skupnost.

Kot piše na uradni spletni strani, je platforma Made in za sodobno rokodelstvo in oblikovanje nastala kot pobuda za raziskovanje, oblikovanje in dediščino, ki želi spodbujati sodelovanje in izmenjavo znanja med tradicionalnimi obrtniki in sodobnimi oblikovalci ter drugimi strokovnjaki s področja kulture in znanosti.

Zasnovana je kot niz medsebojno dopolnjujočih in nadgrajujočih se dejavnosti, s katerimi želi poudariti aktualnost rokodelstva kot povezovalnega člena med ekologijo in kulturo.

Dejavnosti bodo zajemale vzpostavitev javno dostopne baze podatkov o rokodelstvu, rokodelcih, interdisciplinarnem znanju in naravnih virih, pomembnih za rokodelstvo in oblikovanje, prenos znanja in sodelovanje v obliki rezidenc, delavnic, usposabljanj in poletne šole, programe v obliki konferenc in seminarjev ter publikacijo, niz razstav in spletno stran.

Platforma je neposredno nadaljevanje dvoletnih dejavnosti, ki so potekale pod imenom Made in: Crafts-Design Narratives in so med drugim obsegale potujočo razstavo. Svoj doseg je zdaj razširila na deset partnerjev iz šestih držav. Tudi nove dejavnosti so napovedane za dve leti.

Koordinator projekta je MAO iz Ljubljane, od koder sodeluje še Center Rog. Ostali partnerji so iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Portugalske in Nemčije.

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine 60. let minulega stoletja, ko je kot mlad oblikovalec sprejel globalne izzive novih materialov in z velikimi koraki vstopil na poklicni oder, so ob nagradi za življenjsko delo zapisali v Društvu oblikovalcev Slovenije.

Oskar Kogoj se je rodil leta 1942 v Mirnu. Najprej je obiskoval Šolo za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje, v Ljubljani, nato je študiral na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje v Benetkah in po diplomi leta 1966 tam nadaljeval z delom kot asistent.

Nagrado Prešernovega sklada dobil za Gondolo

Med letoma 1968 in 1970 je delal v oddelku za raziskovanje in oblikovanje pohištvenega podjetja Meblo iz Nove Gorice. Od leta 1971 ima status svobodnega umetnika in prav tega leta je prejel nagrado Prešernovega sklada za družino plastičnih počivalnikov Gondola, ki jih je oblikoval za Meblo.

Kasneje je predaval tudi v Firencah, od leta 2005 pa na novogoriški univerzi. Je član več mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost.

Leta 2010 so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Kogoja in hrvaškega arhitekta Nenada Fabijanića. Kot so tedaj zapisali, Kogoj plemeniti predmete, namenjene v glavnem vsakodnevni uporabi, izziva čudenje, tako da izdeluje artefakte, ki imajo kot unikati muzejsko vrednost. Vendar so ti ikonsko ponujeni vsakodnevni uporabi, da bi z lepoto dali življenjskemu prostoru višjo raven in globlji smisel. S svojim “naravnim dizajnom” Kogoj nakazuje presenetljivo podobnost naravne in človeške stvaritve, ali, povedano drugače, usodno povezanost človeka in narave, so dodali.

Društvo oblikovalcev Slovenije mu je leta 2020 podelilo priznanje za življenjsko delo

Leta 2020 mu je Društvo oblikovalcev Slovenije namenilo priznanje za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Kogoj nedvomno eno najbolj prepoznanih in javno priznanih imen slovenskega oblikovanja. V utemeljitvi je bilo izpostavljeno tudi njegovo delovanje v pohištvenem podjetju Meblo in njegovi počivalniki, s katerimi “se je v našem prostoru izkazal kot drzen pripadnik globalne oblikovalske avantgarde”. Desetletja pozneje pa se “spet znajde v sožitju z naravo, oblikovanje mu naenkrat predstavlja globljo človeško, celo mistično misel”, je še pisalo.

Kogoj na skupinskih razstavah sodeluje od leta 1959, od leta 1970 pa razstavlja tudi samostojno. Sodeloval je na več kot 400 skupinskih in samostojnih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Prejel je več kot 70 mednarodnih nagrad in priznanj za svoje delo. Njegove umetnine hranijo v več kot sto muzejih in stalnih zbirkah po svetu in doma.

Leta 1998 je v obnovljeni rojstni hiši njegove matere v Mirnu pri Novi Gorici vrata odprla prodajno-razstavna Galerija Oskar Kogoj Nature Design. Kot piše na spletni strani galerije, je Kogoj “močno zavezan slovenstvu in hkrati odprt svetu. Je velik raziskovalec pozabljenih znanj starih civilizacij, častilec narave in iskalec resnice. Njegova duhovnost se močno odraža v njegovem delu”.

“Oblikovanje je zadnje, kot obleka na telo”

Sam o svojem delu pravi: “Nikoli ne začnem projekta kot duhovni novinec. Vedno je za vsako nalogo dolgo miselno delo. Tudi po nekaj mesecev ali celo let trajajo duhovne raziskave in dogovarjanja, ki so predpriprava, da se lotim naloge. Šele nato se začenjajo zbirati elementi za konstrukcijo. Oblikovanje je zadnje, kot obleka na telo.”

Ob današnjem jubileju je Kogoj občini Miren-Kostanjevica simbolično podaril osem “voditeljskih palic”. Nastale so po klasičnem Kogojevem konceptu ustvarjanja v sodelovanju z naravo. “Slednja je ponudila osnovni element, izjemno skulpturo, ki je mojstra nagovorila z obliko, v kateri je prepoznal sporočilo in jo nadgradil v izdelek s posebno vibracijo,” so sporočili s Turizma Miren-Kostanjevica.

Donacija voditeljskih palic je potekala v Pomniku miru na Cerju. Velika želja Kogoja, ki je tudi častni občan Občine Miren-Kostanjevica, je, da bodo palice v prihodnje predane naprej kot priznanja zaslužnim za posebne dosežke, povezane z občino ali pomnikom na Cerju.

“Palica spremlja človeštvo v vseh civilizacijah”

Za donacijo palic se je Kogoj, kot je pojasnil, odločil, ker “palica spremlja človeštvo v vseh civilizacijah”. Dodal je, da se rad sprehaja po divji naravi, ob morju, po Krasu in ob tem najde fenomenalne oblike narave in tako je nastala velika zbirka zanimivih palic, ki izhaja iz Vipave, Soče in Nadiže, Mediterana, Krasa in tudi drugih delov sveta.

Ob Kogojevi 80-letnici pa je nastal tudi izobraževalno dokumentarni film Oskar Kogoj, od ideje do izdelka. Virtualna predstavitev umetnikovega razmišljanja je del projekta Oskar Kogoj – življenje in delo, ki vključuje vzpostavitev digitalne baze izdelkov in pričevanj oblikovalca. Film je izdelan v štirih različicah: slovenski, angleški in senzorno prilagojeni verziji za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne, so še sporočili s Turizma Miren-Kostanjevica.