V Črnomlju bodo 3. decembra odprli prenovljeni grad v mestnem središču, kjer so v celoti obnovili pritlične in kletne prostore. Kompleks samostana v Kostanjevici na Krki pa je prejel odobrena sredstva za začetek celovite prenove.

Obnove dragocenih spomenikov slovenske kulturne dediščine ostajajo pomemben del prizadevanj za ohranjanje zgodovinskega okolja in razvoj lokalnih skupnosti. Minuli dnevi so prinesli zaključek obsežnega projekta v Črnomlju, medtem ko se v Kostanjevici na Krki začenja dolgoročna posodobitev enega najpomembnejših kulturnih središč v državi. Samostan, v katerem deluje Galerija Božidar Jakac, bo prejel 2,41 milijona evropskih kohezijskih sredstev.

Prenova gradu Črnomelj zaključena

Prenova gradu v Črnomlju je potekala v okviru projekta Branilci krone in meja, namenjenega revitalizaciji ključnih spomenikov dediščine ter razvoju trajnostnega turizma v regiji. Nosilec projekta je bila Občina Črnomelj, vsebinsko upravljanje pa bo z novim letom prevzel RIC Bela krajina. Skupna vrednost naložbe znaša skoraj dva milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 1,3 milijona evrov, delež občine pa 691.000 evrov.

V sklopu obnovitvenih posegov so prenovili vse pritlične in kletne prostore gradu s skupno površino 922 kvadratnih metrov. Izvedli so gradbeno-inštalacijska dela, sanirali vlago, uredili fasado s pripadajočo drenažo ter prenovili notranjščino skladno s konservatorskimi smernicami. Prostori so sodobno opremljeni in zasnovani za kulturne, izobraževalne in družabne programe, med drugim za razstave, koncerte in poročne obrede.

Po besedah strokovnega sodelavca RIC-a Janeza Weissa projekt združuje inovativne pristope interpretacije dediščine plemiške rodbine von Tschernembl. V sklopu prenove je nastala tudi nova celostna grafična podoba znamke Grad Črnomelj, povezana z regijsko identiteto Bele krajine.

Samostan Kostanjevica na Krki z evropskimi sredstvi za celovito obnovo

Kulturni spomenik državnega pomena, nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, ki danes gosti Muzej sodobne in moderne umetnosti, bo deležen obsežne prenove. Od skupne investicije, ocenjene na 2,95 milijona evrov, bo 2,41 milijona evrov zagotovljenih iz evropske kohezijske politike. Naložba nosi naziv Obnova kulturne dediščine za interpretacijo Nature 2000 – Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, sredstva pa je odobrilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Kot poudarjajo na ministrstvu, bo ministrstvo za kulturo obnovilo del kompleksa ter vzpostavilo nove javno dostopne prostore za interpretacijo varovanja biotske raznovrstnosti. S tem projekt krepi ozaveščenost o naravni dediščini in trajnostnem razvoju.

Obnova bo zajela severni del zahodnega trakta samostana v pritličju, prvem, drugem in tretjem nadstropju ter zvonik cerkve. Predvideni so novi vhodni in razstavni prostori, dvigalo ter izboljšana dostopnost za gibalno ovirane osebe. V pritličju bo urejena vstopna točka za obiskovalce, v višjih etažah pa prostori za razstavno interpretacijo območja Nature 2000 s poudarkom na gozdovih in reki Krki. Zvonik bo preurejen v razstavni in razgledni prostor, namenjen doživetju kulturne krajine.

V Tolminu so zaključili celovito prenovo ostalin Tolminskega gradu. Grajske ruševine bodo prihodnje leto obiskovalcem poleg izjemnega razgleda ponujale tudi interpretacijo zgodovinskih vsebin z uporabo klasičnih in digitalnih pristopov.

V Tolminu so včeraj predstavili zaključek večletne obnove gradu na Kozlovem robu – pomembnega arhitekturnega in zgodovinskega spomenika, turistične znamenitosti in simbola identitete kraja, ki je bil doslej predvsem priljubljena rekreacijska točka. V prihodnje bo grad deloval tudi kot interpretacijsko središče kulturne dediščine za odrasle in mladino.

Šestletni proces prenove

V letih med 2019 in 2025 je bilo v obnovo Kozlovega roba vloženih približno tri milijone evrov, je ob predstavitvi povedal tolminski župan Alen Červ. S tem Tolmin pridobiva sodobno interpretacijsko središče, ki z inovativnimi tehnologijami omogoča vpogled v grajsko preteklost in vloge, ki jih je stavba imela skozi stoletja.

Obnova je zajela nadzidavo in nadkritje severozahodnega stolpa, obnovo kletnih prostorov, grajske kapele, stopnišča in vodnih zbiralnikov ter namestitev varnostne ograje na dvorišču in ob njegovem obodu. V eni izmed sob bo digitalna projekcija ponujala vizualizacijo nekdanjega videza gradu in njegove okolice, vzpostavljena pa je bila tudi razstava o zgodovini grajskega kompleksa.

Med dediščino in sodobnim doživetjem

Posebna pozornost je bila namenjena vsebinam za mlajše obiskovalce: zasnovali so interaktivno igro, ki z uporabo pametnega telefona ponuja sedem izzivov in obisk združuje z učenjem o naravni in kulturni dediščini. Zavod Turizem Dolina Soče (TDS) bo skrbel za animirane vodene oglede, zlasti za šolske skupine, hkrati pa želijo na Kozlovem robu uveljaviti tradicionalni dogodek, ki bi zgodovinske vsebine povezoval z lokalno kulinariko in naravnimi posebnostmi, je povedala Mateja Leban iz TDS.

V sklopu prenove so potekala tudi obsežna arheološka izkopavanja. Po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine so gradbinci nadzidali severno obzidje in severovzhodni stolp, kjer je umeščena nova stalna razstava, je pojasnil Matej Kavčič z Občine Tolmin.

Zgodovina Tolminskega gradu

Kot navaja Tolminski muzej, so se za lastništvo Kozlovega roba v srednjem veku potegovali številni pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in kasneje Habsburžani. Najstarejši zapis grajskega gospoda sega v leto 1188, leta 1194 pa je prvič omenjena kapela sv. Martina. Od 12. do 17. stoletja je grad nadziral Tolminsko in ključne prometne poti.

Stavbo sta močno poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so gospostvo prevzeli Coroniniji, pa so ga dokončno opustili ter v mestu Tolmin zgradili novo grajsko stavbo, v kateri danes domuje Tolminski muzej.

V času prve svetovne vojne je bila med ruševinami urejena strateška opazovalnica za obrambo t. i. tolminskega mostišča. Od devetdesetih let 20. stoletja naprej potekajo sistematična sanacijska dela, s katerimi so ruševine preoblikovali v razgledno točko s pogledom na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Grad je razglašen za kulturni spomenik, grajski grič pa je postal priljubljeno rekreacijsko območje, povezano z zgodovinsko in naravoslovno potjo.

Občina Tolmin je pri projektu sodelovala z zavodom TDS in Tolminskim muzejem, ki bo prevzel tudi upravljanje novega interpretacijskega središča. Kot je napovedal direktor muzeja Tadej Koren, bo središče odprto sezonsko – med koncem aprila in začetkom novembra – prvič pa bo na voljo obiskovalcem prihodnje leto.

Do maja 2026 bo NUK odprl prenovljeno časopisno čitalnico, zasnovano kot večnamenski prostor s sto novimi študijskimi mesti in dostopom z Vegove ulice.

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so predstavili načrt prenove časopisne čitalnice in pripadajočih skladiščnih prostorov. Novi prostori bodo, kot napovedujejo, za obiskovalce odprti maja prihodnje leto, ob začetku spomladanskih izpitnih rokov. Čitalnica bo namenjena približno stotim dodatnim študijskim mestom, obenem pa bo omogočala neposreden dostop z Vegove ulice in delovala tudi v nočnem času, zunaj rednega odpiralnega časa knjižnice.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je kot predstavnica investitorja poudarila pomen NUK-a kot osrednje slovenske knjižnice in ga označila za krono knjižnične mreže v državi. Spomnila je, da je knjižnica del Plečnikove dediščine, zaščitene pri Unescu, zaradi česar vsak poseg, tudi v notranjosti, zahteva natančno usklajevanje. V pritličnih prostorih, kjer zdaj poteka prenova, je bilo nekdaj skladišče časopisnega gradiva, ki so ga preselili v nove prostore na Leskovškovi cesti.

Ravnateljica NUK-a Jana Kolar je poudarila dvojno funkcijo prenovljene dvorane. V času izpitov bo zagotavljala od 80 do 100 dodatnih študijskih mest, sicer pa bo prostor mogoče uporabljati tudi za druge dogodke. Ob nastopu njenega mandata decembra lani se je pokazala akutna potreba po več študijskih mestih v Ljubljani, letos pa je sledila odločitev o prenovi prostora, ki je svoja vrata prvič odprl že leta 1947.

Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič in direktor Centralne tehniške knjižnice (CTK) Miro Pušnik sta na predstavitvi poudarila, da prenova sledi željam študentov in družbe po večjih knjižničnih kapacitetah. Pušnik je dodal, da bo tudi CTK v kratkem pridobil okoli 40 novih čitalniških mest. Po njegovih besedah knjižnice niso več le skladišča knjig, temveč učni laboratoriji, zato morajo študentom ponujati več kot le stol, mizo in svetilko.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob tem spomnil, da se bo v Ljubljani do začetka prihodnjega poletja zaključila gradnja novih stavb za Veterinarsko fakulteto in Medicinsko fakulteto. V teku je gradnja nove Fakultete za farmacijo, kmalu pa se bo začela še gradnja nove Fakultete za strojništvo. Vsi ti projekti bodo pomembno prispevali k izboljšanju študijskih pogojev v slovenski prestolnici.