DEDIŠČINA
Kozlov rob – obnova ruševin grajskega kompleksa kot dediščina prihodnosti
V Tolminu so zaključili celovito prenovo ostalin Tolminskega gradu. Grajske ruševine bodo prihodnje leto obiskovalcem poleg izjemnega razgleda ponujale tudi interpretacijo zgodovinskih vsebin z uporabo klasičnih in digitalnih pristopov.
V Tolminu so včeraj predstavili zaključek večletne obnove gradu na Kozlovem robu – pomembnega arhitekturnega in zgodovinskega spomenika, turistične znamenitosti in simbola identitete kraja, ki je bil doslej predvsem priljubljena rekreacijska točka. V prihodnje bo grad deloval tudi kot interpretacijsko središče kulturne dediščine za odrasle in mladino.

Šestletni proces prenove
V letih med 2019 in 2025 je bilo v obnovo Kozlovega roba vloženih približno tri milijone evrov, je ob predstavitvi povedal tolminski župan Alen Červ. S tem Tolmin pridobiva sodobno interpretacijsko središče, ki z inovativnimi tehnologijami omogoča vpogled v grajsko preteklost in vloge, ki jih je stavba imela skozi stoletja.
Obnova je zajela nadzidavo in nadkritje severozahodnega stolpa, obnovo kletnih prostorov, grajske kapele, stopnišča in vodnih zbiralnikov ter namestitev varnostne ograje na dvorišču in ob njegovem obodu. V eni izmed sob bo digitalna projekcija ponujala vizualizacijo nekdanjega videza gradu in njegove okolice, vzpostavljena pa je bila tudi razstava o zgodovini grajskega kompleksa.
Med dediščino in sodobnim doživetjem
Posebna pozornost je bila namenjena vsebinam za mlajše obiskovalce: zasnovali so interaktivno igro, ki z uporabo pametnega telefona ponuja sedem izzivov in obisk združuje z učenjem o naravni in kulturni dediščini. Zavod Turizem Dolina Soče (TDS) bo skrbel za animirane vodene oglede, zlasti za šolske skupine, hkrati pa želijo na Kozlovem robu uveljaviti tradicionalni dogodek, ki bi zgodovinske vsebine povezoval z lokalno kulinariko in naravnimi posebnostmi, je povedala Mateja Leban iz TDS.
V sklopu prenove so potekala tudi obsežna arheološka izkopavanja. Po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine so gradbinci nadzidali severno obzidje in severovzhodni stolp, kjer je umeščena nova stalna razstava, je pojasnil Matej Kavčič z Občine Tolmin.

Zgodovina Tolminskega gradu
Kot navaja Tolminski muzej, so se za lastništvo Kozlovega roba v srednjem veku potegovali številni pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in kasneje Habsburžani. Najstarejši zapis grajskega gospoda sega v leto 1188, leta 1194 pa je prvič omenjena kapela sv. Martina. Od 12. do 17. stoletja je grad nadziral Tolminsko in ključne prometne poti.
Stavbo sta močno poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so gospostvo prevzeli Coroniniji, pa so ga dokončno opustili ter v mestu Tolmin zgradili novo grajsko stavbo, v kateri danes domuje Tolminski muzej.
V času prve svetovne vojne je bila med ruševinami urejena strateška opazovalnica za obrambo t. i. tolminskega mostišča. Od devetdesetih let 20. stoletja naprej potekajo sistematična sanacijska dela, s katerimi so ruševine preoblikovali v razgledno točko s pogledom na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Grad je razglašen za kulturni spomenik, grajski grič pa je postal priljubljeno rekreacijsko območje, povezano z zgodovinsko in naravoslovno potjo.
Občina Tolmin je pri projektu sodelovala z zavodom TDS in Tolminskim muzejem, ki bo prevzel tudi upravljanje novega interpretacijskega središča. Kot je napovedal direktor muzeja Tadej Koren, bo središče odprto sezonsko – med koncem aprila in začetkom novembra – prvič pa bo na voljo obiskovalcem prihodnje leto.

DEDIŠČINA
Slovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026
Projekt Šola prenove je prejemnik evropske nagrade za dediščino – nagrade Europa Nostra 2026 v kategoriji izobraževanja, usposabljanja in znanj. Gre za pobudo, ki v Sloveniji povezuje ključne strokovne in izobraževalne ustanove na področju varstva kulturne dediščine.
Slovesna podelitev nagrad bo 28. maja v Nikoziji v okviru Evropskega vrha o kulturni dediščini. Do 12. maja je na spletu odprto tudi glasovanje za nagrado občinstva 2026, katere prejemnik bo prejel 10.000 evrov.
Najuglednejše evropsko priznanje na področju dediščine
Nagrada Europa Nostra velja za najvišje evropsko priznanje na področju kulturne dediščine, podeljujeta pa jo Evropska komisija in organizacija Europa Nostra. Letos je priznanje prejelo 30 projektov in posameznikov iz 18 držav, izbranih med 261 prijavami iz 40 evropskih držav.

Generalni direktor Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je ob tem poudaril izjemen pomen projekta. Po njegovih besedah se strokovnjaki vsakodnevno soočajo z vprašanjem, kako dediščino ohranjati na način, ki bo relevanten tudi v prihodnosti – ne kot muzejski eksponat, temveč kot prostor življenja, znanja in izkušenj. Prav Šola prenove omogoča neposredno sodelovanje različnih strokovnjakov, lastnikov in drugih deležnikov, kar spodbuja prenos znanja in vzpostavljanje trajnih povezav.

Dekan Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani Miha Dešman je izpostavil, da projekt študentom omogoča neposreden stik z realnim prostorom in materiali. Dediščino tako ne dojemajo kot omejitev, temveč kot priložnost za nadgradnjo in sodobno interpretacijo.
Staša Florjanič, ravnateljica Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, je opozorila na pomen povezovanja teorije in prakse, zlasti v času, ko v srednješolskem izobraževanju prevladuje teoretični pristop. Po njenem mnenju je ključno, da mlade vzgajamo v duhu odgovornosti do stavbne dediščine ter jih motiviramo za njeno ohranjanje.

Mateja Hafner Dolenc iz Združenje zgodovinskih mest Slovenije je spomnila, da so pred desetletjem prepoznali potrebo po povezovanju na tem področju. Ob začetkih si niso predstavljali, kako široko se bo projekt razvil in kako hitro bo raslo število udeležencev ter sodelujočih strokovnjakov.
Konservatorka Katarina Odlazek je poudarila, da Šola prenove združuje izobraževanje, praktično delo in ozaveščanje. Delavnice povezujejo teoretična znanja z delom na terenu in so namenjene širokemu krogu udeležencev. Predstavljajo pomembno podporo lastnikom, izvajalcem, projektantom in konservatorjem pri kakovostnem usmerjanju prenov.



Poudarek tudi na priznanjih lastnikom prenovljenih objektov
V letošnjem programu je predvidenih pet delavnic za odrasle ter ena delavnica za otroke in mladino. Marca so na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki izvedli delavnico za mlade, kjer so učenci spoznavali kritje strehe s skrilom. Aprila sta sledili delavnica o sanaciji vlage v Krškem ter krovsko-kleparska delavnica izdelave skrilja za strešne kritine v Škofji Loki. V maju, juniju in septembru so načrtovane še delavnica suhozidne gradnje, delavnica restavriranja stavbnega pohištva v Novem mestu ter delavnica izdelave lesenih skodel v Kamniku.
Pomemben del programa predstavlja tudi razpis za priznanja za kakovostno prenovo objektov kulturne dediščine. Ta priznanja bienalno podeljujejo lastnikom, ki s skrbno prenovo oživljajo stare stavbe, njihove zgodbe ter tradicionalna obrtna znanja.
DEDIŠČINA
Plečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta
Plečnikova paviljona na območju graščine Katzenstein
V Begunjah na Gorenjskem se na območju nad graščino Katzenstein začenja sanacija Plečnikovega paviljona Brezjanka, ki naj bi bila po načrtih zaključena do začetka oktobra. Vrednost projekta znaša približno 150.000 evrov, sredstva pa bo država zagotovila v okviru odprave posledic poplav.
Tako paviljon Brezjanka kot tudi nekoliko večji paviljon Jožamurka je arhitekt Jože Plečnik zasnoval in postavil v drugi polovici tridesetih let preteklega stoletja. Brezjanka, zasnovana kot senčnica, stoji na koncu kostanjevega drevoreda, medtem ko se Jožamurka nahaja na vrtu graščine.
Projekt v vrednosti nekaj več kot 150.000 evrov
Pogodba za izvedbo sanacijskih del s podjetjem Gnom je bila podpisana konec marca. Projekt zajema celovito obnovo temeljev in ploščadi, ureditev odvodnjavanja ter stabilizacijo pobočja.
Kot so po podpisu pogodbe med radovljiškim županom Cirilom Globočnikom in direktorjem podjetja Gnom Jožefom Drešarjem sporočili z Občine Radovljica, je cilj investicije odpraviti posledice poplav, ki so državo prizadele avgusta 2023, ter zagotoviti dolgoročno zaščito kulturnega spomenika državnega pomena.
Skupna vrednost del, vključno z davkom na dodano vrednost, presega 150.000 evrov. Sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna, obnova pa poteka v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Korak k celoviti obnovi obeh paviljonov
S sanacijo Brezjanke bo obnovljen eden od dveh dotrajanih paviljonov na območju graščine Katzenstein. Občina Radovljica si že dlje časa prizadeva za celovito prenovo obeh objektov. Župan Globočnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo letos prenovljena Brezjanka, katere obnova je tehnično manj zahtevna kot sanacija Jožamurke.
Pri paviljonu Jožamurka ostaja ključno vprašanje stabilnosti terena, saj še ni dokončno odločeno, ali ga bo mogoče ohraniti na obstoječi lokaciji ali pa ga bo treba preseliti. Po županovem mnenju bi bilo mogoče s primernimi ukrepi stabilizirati tako objekt kot brežino za njim, vendar bodo končno odločitev sprejeli strokovnjaki, ki se s problematiko ukvarjajo že več let.
Župan ob tem izraža pričakovanje, da bo ob zaključku obnove Brezjanke sprejeta tudi strokovna odločitev glede prihodnosti Jožamurke. Pri tem računa na podporo države, saj bi lahko že sama stabilizacija terena presegla milijon evrov.
Nastanek po naročilu redovnic in Plečnikova arhitekturna vizija
Paviljon Jožamurka je bil zgrajen med letoma 1937 in 1938 po naročilu redovnic reda sv. Vincencija Pavelskega, ki so v graščini upravljale žensko kaznilnico. Pri zasnovi je Plečnik uporabil motiv »hiše v hiši«, ki izhaja iz antične arhitekture.
Načrte za Brezjanko je arhitekt pripravil leta 1939, prav tako po naročilu redovnic. Za nosilne stebre je uporabil šest masivnih hrastovih debel, streho pa prekril z betonskimi strešniki. Posebnost paviljona predstavlja tlak, okrašen z mozaiki iz prodnikov, opeke in drugih keramičnih elementov, kar poudarja njegovo izrazito umetniško in krajinsko vrednost.
DEDIŠČINA
Zgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
Z zaključkom zahtevne obnove oken na občinski mestni palači v Kranju so strokovnjaki uspešno ohranili pomemben del arhitekturne dediščine Edvarda Ravnikarja. Kot so poudarili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), projekt dokazuje, da je mogoče tudi pri arhitekturi druge polovice 20. stoletja posege zasnovati na načelu ohranjanja in ne nadomeščanja.
Prenova kot primer dobre prakse modernistične arhitekture
Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) in ima status kulturnega spomenika državnega pomena, je bila deležna skrbno načrtovane in strokovno vodene prenove. Po besedah konservatorke Nataše Ülen iz kranjske enote ZVKDS projekt predstavlja pomemben primer dobre prakse, saj hkrati ohranja materialno avtentičnost, izboljšuje uporabnost objekta in prispeva nova znanja za prihodnje prenove modernistične arhitekture.


Tehnično zahtevna izvedba in izboljšani pogoji rabe
Kot je izpostavil kranjski župan Matjaž Rakovec, je bila obnova velik izziv zaradi spomeniške zaščite, tehnične zahtevnosti in dejstva, da so dela potekala ob nemotenem delovanju občinske uprave. Zahvalil se je konservatorjem, izvajalcem iz Mizarstva Ovsenik ter vsem sodelujočim za strokovno izvedbo in potrpežljivost.
Restavratorska dela so zajemala ohranjanje izvornih materialov, čiščenje in zaščito kovinskih elementov ter rekonstrukcijo poškodovanih delov. S tem so v celoti ohranili značilnosti Ravnikarjeve zasnove. Hkrati so z obnovo bistveno izboljšali energetsko učinkovitost objekta in pogoje za delo v notranjih prostorih.
Zahtevnost posega ponazarja tudi primer velikega okna v osrednji dvorani: pred prenovo je tehtalo približno 15 kilogramov, po vgradnji sodobnega dvoslojnega termopana pa skoraj 130 kilogramov.


Ohranjanje avtentičnosti ob sodobnih tehničnih zahtevah
Na ZVKDS so poudarili, da je bil temeljni konservatorski pristop usmerjen v ohranjanje čim več izvorne materialne substance in ključnih detajlov stavbnega pohištva. Namesto popolne zamenjave so obnovili obstoječe lesene okvirje, ohranili konstrukcijsko logiko in značilno podobo oken ter jih hkrati prilagodili sodobnim zahtevam.


Posebno pozornost so namenili sanaciji velikih dvoranskih zasteklitev na jugozahodni strani stavbe, ki sodijo med najbolj prepoznavne in arhitekturno izstopajoče elemente Ravnikarjeve zasnove.
Kot poudarjajo na ZVKDS, prenova mestne palače v Kranju predstavlja zgleden primer strokovno premišljene obnove modernistične arhitekture, ki spoštuje avtentičnost spomenika, obenem pa izboljšuje pogoje njegove sodobne rabe.

-
EKOLOGIJA2 meseca nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazajPrapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji
-
Arhitektura2 meseca nazajPrenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajZgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
-
Dizajn2 meseca nazajNova dimenzija funkcionalnosti in oblikovanja
-
GRADNJA2 meseca nazajHitra cesta na Koroškem: potrjen prostorski načrt za odsek Slovenj Gradec–Dravograd
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova Kulturnega doma Črnomelj: sodobna posodobitev z ohranjenim zgodovinskim značajem
-
E-Mobilnost1 mesec nazajPreobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči

