Connect with us

Slovenija

Ljubljana tretje leto zapored nosilka naziva mesto dreves

Objavljeno

dne

Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.

“Čestitamo, ker ste si znova prislužili ta laskavi status,” so organizatorji zapisali ob obvestilu o podelitvi naziva mesto dreves. Priznanje vsako leto podeljujeta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v okviru programa Tree cities of the World. 

To je že tretje leto zapored, da je Ljubljana, ki se zaveda pomena dreves za mesto, družbo in posameznike, prejela to priznanje. Prejela ga je že leta 2019 in 2020, za leto 2021 pa ga je poleg Ljubljane prejelo še 137 mest iz 21 držav. 

Ljubljana je tako del pomembne globalne mreže, ki utira pot na področju skrbi za urbane gozdove in mestno drevje. “V Mestni občini Ljubljana (MOL) smo ponosni na ponovno pohvalo našim dejavnostim in ukrepom, s katerimi skrbimo, da je Zelena prestolnica Evrope 2016 res dobesedno zelena,” so v sporočilu za javnost zapisali v MOL.

Tako so v letu 2021 namenili več kot 100.000 evrov več sredstev za drevesa v primerjavi z letom 2020 oziroma skoraj 25 odstotkov več. Predvsem na račun sajenja novih dreves in obrezovanja. “Dodatno pozornost smo namenili tudi vključevanju različnih javnosti pri ozaveščanju in skrbi za drevesa. Tako se lahko zahvalimo širši lokalni skupnosti, šolam in vrtcem ter številnim posameznikom, ki so sodelovali pri tem. Vsi skupaj smo zaslužni, da lahko v Ljubljani ‘praznujemo’ dosežke, kot je naziv mesto dreves,” so poudarili v MOL. 

Drevesa v ljubljanskem parku Tivoli. Foto: MOL

Vsako leto zasadijo od 300 do 600 dreves

V Ljubljani se zavedajo, da so mestno drevje in gozdovi “vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti”

“Drevesa so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo ter vlažijo ozračje in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja. Zato si prizadevamo, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova,” pravijo na občini. 

Vsako leto v okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadijo od 300 do 600 dreves. Pogosto jih zasadijo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvi novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih.

“V letu 2021 smo zasadili 1080 dreves, letos pa bomo v spomladanskem času v okviru akcije Za lepšo Ljubljano zasadili okoli 280 novih dreves. Nekaj drevoredov bomo osnovali popolnoma na novo, na primer ob Ulici Martina Krpana (11 dreves smo že zasadili v sodelovanju z vrtcem Hans Christian Andersen) ter na Prušnikovi in Teslovi ulici. Nekaj drevoredov bomo obnovili, kakor smo že tistega v parku Kodeljevo, dodatno še ob Rožičevi ulici, Hladnikovi cesti in na POT-i,” so zapisali. Poleg tega bodo ob Cesti dveh cesarjev dokončali drevored, ki so ga zasnovali v lanskem letu.

Drevo leta 2021 v Savskem naselju. Foto: MOL

Na nekaj lokacijah pa bodo nadomestili drevesa, ki so jih v preteklosti odstranili zaradi oslabljenosti, bolezni, škodljivcev, ali kakega drugega utemeljenega razloga.

MOL v svoji družbeno-odgovorni kampanji Človek, čuvaj svoje mesto s plakati ter drugimi komunikacijskimi dejavnostmi opozarja, da dreves ni dovoljeno poškodovati na kakršen koli način. To pomeni, da se nanje ne sme ničesar pritrjevati, obešati, vrezovati, risati, jih sekati, lomiti ali drugače poškodovati. Tudi pasje uriniranje lahko drevesu škodi, zato v akciji pozivamo, da je za drevo koristno le, če ga zalivamo samo z vodo, zlasti v sušnih obdobjih. Pri tem nam dostikrat pomagajo tudi meščani, za kar smo jim hvaležni.

Mlade divje kostanje in japonske češnje zaščitili pred soncem

Za drevesa skrbijo tudi z različnimi ukrepi, s katerimi jih varujejo in negujejo. Tako so denimo mlada drevesa v Četrtni skupnosti Trnovo zaščitili pred škodljivim soncem oziroma “sončnimi opeklinami”. 

“Podobno kot pri ljudeh lahko ‘sončenje’ pri določenih vrstah dreves poškoduje zunanjo plast stebel in debel ter povzroči lezije, ki nato omogočijo vdor različnih bolezni. Zaščita pred soncem je potrebna pri določenih občutljivih drevesnih vrstah, še posebej pri mladih sadikah, ki imajo v prvih letih tanko skorjo. Zaradi izpostavljenosti teh rastlin temperaturnim razlikam ob toplih popoldnevih, ki jim sledijo hladne noči z mrazom, najpogosteje te poškodbe opazimo v zgodnjih pomladnih mesecih. Ta pojav se imenuje sončev ožig (angleško ‘sun scald’),” so pojasnili.

Zato so novozasajena drevesa v drevoredu japonskih češenj ob Kopačevi cesti in drevoredu divjih kostanjev na Cesti v Mestni log zaščitili pred ožigom sončnih žarkov. “Za zaščito smo uporabili poseben bel premaz, ki zaradi visokega albeda odbija svetlobo in toploto s površine. Druga možnost zaščite so še različni ovoji, ki pa morajo biti zračni in ne smejo biti temnih barv (te namreč svetlobo in toploto vpijajo).”

Mednarodno priznanje "mesto dreves" so si v Ljubljani prislužili z izpolnitvijo petih zahtevanih kriterijev:

1. Vzpostavljena odgovornost: skrbijo za zeleno infrastrukturo in skupaj s strokovno službo in certificiranim arboristom skrbijo za mestno drevje.

2. Vzpostavljena pravila za ravnanje z drevesi: ravnanje z drevesi je opredeljeno v Odloku o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, sprejeli pa so tudi Protokol za izvajanje del v območju dreves in Smernice za načrtovanje, nego (vzdrževanje) in zaščito dreves na gradbiščih.

3. Vzpostavljena baza podatkov: imajo vzpostavljeno evidenco dreves, na podlagi katere lahko ocenijo stanje dreves in dolgoročno načrtujejo obžagovanja, sadnje in druge ukrepe.

4. Zagotovljena sredstva: v proračunu imajo zagotovljena sredstva za izvajanje načrta upravljanja z mestnim drevjem.

5. Praznovanje/obeleževanje dreves: 28. novembra, na dan, ko obeležujejo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih, v Ljubljani razglasijo drevo leta. Doslej so ta naziv prejela že tri drevesa: leta 2019 mogočna platana na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice, leto kasneje povešava bukev, ki stoji na vrtu pred hišo na Vodnikovi cesti 93, lani pa je drevo leta postal kavkaški krilati oreškar v Savskem naselju.
Bel premaz za zaščito pred sončnim ožigom. Foto: MOL

Slovenija

Nov energetski zakon s strani poslancev potrjen

Objavljeno

dne

Avtor

Državni zbor je s 53 glasovi za in 30 proti sprejel nov energetski zakon. Med drugim določa energetsko politiko države s podpornimi in omejitvenimi ukrepi za prehod na nefosilne vire energije, vključno s spodbudami za rabo obnovljivih virov in bolj učinkovito rabo energije ter črpanjem evropskih sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij.

Zakon, katerega prenova je bila potrebna tudi zaradi predhodnega prenosa več tematik iz energetskega zakona v ločene zakone, med drugim opredeljuje energetsko politiko, in sicer kot določanje ciljev in ukrepov, s katerimi se zagotavlja zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo. 

Občinam nalaga pripravo lokalnih energetskih konceptov, s katerimi bodo morale za sedem let opredeliti cilje glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter cilje glede energetske prenove javnih stavb. Več občin bo lahko sprejelo skupen koncept, bodo pa morali biti v njem razvidni cilji in ukrepi posamezne občine. Občine z več kot 10.000 prebivalci bodo morale v koncept vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na temelju obnovljivih virov energije.

V konceptu bodo morale med drugim določiti prednostno rabo virov energije ali energentov, in sicer bo morala imeti prednost raba obnovljivih virov in uporaba tehnologij z nižjimi emisijami toplogrednih plinov od tistih z višjimi emisijami. Prav tako bodo morali imeti energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja prednost pred drugimi posameznimi sistemi oskrbe s toploto. To pa ne bo veljalo za stavbe, ki imajo letno potrebno toploto za ogrevanje pod
4000 kWh in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire.

Vgradnja plinskega kotla ne bo več dovoljena

Vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin po novem ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025. Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.

Koncesije za distribucijo plina bodo lahko podaljšane večkrat za pet oz. sedem let. Za pet let bodo lahko v primeru, da bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot
100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oz. bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, ali če bo distribucijski sistem oskrboval več kot pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. Za sedem let pa bo lahko koncesija podaljšana, če bo na omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to načrtoval.

Zakon opredeljuje pristojnosti, naloge in delovanje Agencije za energijo kot regulatorja področja ter energetske inšpekcije, določa energetske infrastrukturo in v okviru tega med drugim postopke razlastitve v javno korist. Določa tudi ukrepe za primer kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter prinaša sistemsko podlago za regulacijo cen energentov.

Opredeljeni so postopki dodeljevanja spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, ki bodo digitalizirani ter predvidoma bolj enostavni in hitrejši. Zakon opredeljuje tudi dodeljevanje sredstev sklada za pravični prehod na ravni EU, namenjenega za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega sklada za modernizacijo, namenjenega za modernizacijo energetskega sistema. Hkrati je omogočen nov instrument – komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Priznano blagovno znamko Rex Kralj prevzema italijansko podjetje Gervasoni

Objavljeno

dne

Po dobrih desetih letih je znamka legendarnih stolov Rex Kralj iz rok slovenskega podjetja prešla v upravljanje italijanskega podjetja Gervasoni. “Naš cilj je bil, da se znamka ohrani, zato smo se odločili za predajo podjetju, ki ima dobro mrežo.”

Stol Rex, leta 1952 ga je zasnoval Niko Kralj, spada med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja. Njegov koncept – minimalističen dizajn, funkcionalnost in enostavna uporaba – je požel velik uspeh v svetovnem merilu, saj je bil stol med drugim vključen v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti.

Z Nikom Kraljem in sorodniki so se pred dobrimi 11 leti dogovorili za nakup znamke, ki je sinonim za stole, s katerimi smo, tako ali drugače, odraščale in živele številne generacije. Od stolov do ležišč v vrtcih ter stolov v menzah in zdravstvenih domovih. Od legendarnega oblikovalca so kupili materialne avtorske pravice za izdelavo stolov, za katere pa skorajda ni bilo več nobenih skic ali načrtov, ker so pred desetletji vsi končali v rezalnem stroju. Vse skice so naredili na podlagi izdelkov in fotografij, pri tem pa so nadgradili modele, tudi s sodelovanjem s tujimi oblikovalci. Pred 50 leti se ni nihče ukvarjal z zaščito patentov, opozarja sogovornik. “Iskali smo oblikovalce, da bi lahko uredili vsa pravna razmerja, a dejansko jih za številne izdelke nismo mogli najti. Kralj je bil eden prvih, ki je opozarjal, kako pomembno je, da ko nekdo nekaj nariše, da se pravno-formalno uredi, da je to njegova lastnina in ne lastnina vseh. Če vi doma obrnete Rexov stol, piše na njem Stol Kamnik in nič drugega.”

Stol Rex, leta 1952 ga je zasnoval Niko Kralj, spada med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja. Njegov koncept – minimalističen dizajn, funkcionalnost in enostavna uporaba – je požel velik uspeh v svetovnem merilu, saj je bil stol med drugim vključen v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti.

Znamka je začela renesanso …

Zadnja leta so, kot so odkrivali sproti na trgu, razširjali nabor izdelkov, udeležili so se nekaterih velikih sejmov po svetu. “Počasi je znamka postajala prepoznavna. Smo pa hitro trčili ob dejstvo, da pri velikih projektih, recimo hotelih ali pisarnah, želijo arhitekti celo kombinacijo pohištva, torej stole in mize, saj se nimajo časa ukvarjati s tem, da bi kupili naše stole in potem poiskali primerno mizo zanje,” plastično ponazori težave.

Ob tem opozori, da je kljub vsemu zadovoljen, da jim je uspelo znamko obuditi. Na različnih spletnih prodajnih mestih je vrsta oglasov, ko ljudje na podstrešju najdejo stole Rex 120 in druge modele, jih obnovijo in prodajajo za visoko ceno. “Znamka Rex Kralj je marsikje odprla vrata emocionalno, kar pa je bila težava, in to še vedno ostaja, pa je, da je Slovenija majhna in da kljub bogati in dolgi zgodovini obdelave lesa dejansko znamk nimamo. Marles, Slovenijales in drugi so delali izjemno velike količine stolov, a so jih delali za ameriški trg, kjer jih je nekdo prodajal pod svojo znamko.”

Tik pred pandemijo covida-19 se je zdelo, da podjetje ubira pravilen pristop, projekti so se kopičili, stkali so nove poslovne stike na več sejmih in se začeli ozirati tudi proti azijskemu trgu. Vse je kazalo na preboj, za seboj pa je potegnilo tudi velik finančni zalogaj. Koronska kriza pa jim je, podobno kot v drugih panogah, zvezala roke. “Ni nas sesula v smislu poslovanja, k sreči smo ravno takrat delali projekt na Dunaju, vendar pa je vse ostalo zamrlo za več let, dejansko to še vedno čutimo.” Drugi vidik, ki je odločilno pripomogel k spremembi, pa sta vojna v Ukrajini in letos še na Bližnjem vzhodu.

Družino izdelkov Rex je Kralj izdelal še kot mlad arhitekt. Gojil je čvrsto osebno dogmo in venomer trdil, da je prav vsako stvar, vsak predmet, vsako napravo in vsako okoliščino mogoče izboljšati. Po končanem študiju je leta 1952 začel delati v pohištveni tovarni Stol v Kamniku s spoštovanja vredno tradicijo, v kateri so imeli zanj dovolj razumevanja in prostora, tako da je bilo pod njegovim vodstvom mogoče tudi z marsičim eksperimentirati.

Po dolgem razmisleku in pogajanjih so se odločili, da upravljanje znamke predajo italijanski znamki Gervasoni. To je družinsko podjetje z dolgo tradicijo, obstaja že več kot 140 let. Podjetje z okoli 90 zaposlenimi ima sedež v Vidmu, kar je bil logistično gledano eden pomembnih dejavnikov za izbor podjetja. “Dejstvo je, da smo uredili poslovanje, vendar pa nam je bilo jasno, da si s krčenjem investicij zapiramo vrata za naprej. Rast je povezana z denarjem. Veliko so nam pomenile besede, da je ta zgodba diamant, ki ga je vredno brusiti. Na svetu namreč ni veliko izdelkov, ki so stari več kot 50 let, in jih kupci še vedno želijo imeti, ker so izjemno kakovostni.”

Kaj se bo spremenilo?

Največja sprememba bo, da v Ljubljani ne bo več studia, medtem ko naj bi, kot pravi Vrhovec, večina proizvodnje še vedno ostala v Sloveniji. “Največja razlika bo, da bodo kupci, ko bodo prek spleta kupili izdelke, le-te dobili iz skladišča v Italiji in ne tukajšnjega skladišča. V primeru večjih projektov, kot so hoteli in pisarne, pa bo še vedno možnost, da bodo šli tja neposredno od proizvajalca v Sloveniji.”

To je korak naprej, ne nazaj

Kot poudarja sogovornik, se zaveda velike navezanosti na legendarne Kraljeve stole. “Želeli bi, da bi na spremembo gledali kot na nekaj pozitivnega, da to ni korak nazaj, temveč naprej. V Sloveniji bomo zaenkrat ostali prisotni na spletni strani, s partnerji pa bomo skušali tudi poiskati možnosti, da bi bili lahko naši izdelki še vedno tudi v trgovinah v Sloveniji.”

Na vprašanje, ali je bil pri iskanju novega lastnika v igri tudi kakšen potencialni slovenski partner, Vrhovec odgovarja nikalno. “Dejansko v tem segmentu ni slovenske blagovne znamke. Samo denar ne bi pomagal, kar je znamka nujno potrebovala za ohranitev oz. napredek, je boljša poslovna oz. prodajna mreža.” Kot poudarja, je boj na trgu zelo oster, vsak proizvajalec se bori za svoje mesto pod soncem. Kar nekaj njihovih poslovnih konkurentov je propadlo, potem ko so bili kar nekaj let izjemno uspešni. Razmere se spreminjajo zelo hitro, zato so kljub vsemu zadovoljni, da Rex Kralj začenja novo poglavje.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA4 dnevi nazaj

Deceuninck, proizvajalec PVC profilov, je lansiral kalkulator za enostavnejše in učinkovitejše merjenje ogljičnega odtisa

Deceuninck, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev PVC profilov za okna in vrata, je v skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu poslovanju...

RAZSTAVA4 dnevi nazaj

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega...

OBLIKOVANJE5 dni nazaj

AJM prejel prestižno German Innovation Award 2024

Mednarodno priznanje za inovacijo AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z...

Uncategorized6 dni nazaj

Martina Vovk imenovana za novo direktorico Moderne galerije

Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija...

GRADNJA6 dni nazaj

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav  iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj...

Materiali1 teden nazaj

WC sistem, ki varčuje z vodo

Varčevanje z vodo: ste kdaj razmišljali o stranišču? Ko gre za varčevanje z vodo v zasebnih gospodinjstvih, mnogi pomislijo na...

Arhitektura2 tedna nazaj

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik...

DOGODKI3 tedni nazaj

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični...

BIVANJE4 tedni nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

POPULARNO