Connect with us

Slovenija

Ljubljana tretje leto zapored nosilka naziva mesto dreves

Objavljeno

dne

Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.

“Čestitamo, ker ste si znova prislužili ta laskavi status,” so organizatorji zapisali ob obvestilu o podelitvi naziva mesto dreves. Priznanje vsako leto podeljujeta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v okviru programa Tree cities of the World. 

To je že tretje leto zapored, da je Ljubljana, ki se zaveda pomena dreves za mesto, družbo in posameznike, prejela to priznanje. Prejela ga je že leta 2019 in 2020, za leto 2021 pa ga je poleg Ljubljane prejelo še 137 mest iz 21 držav. 

Ljubljana je tako del pomembne globalne mreže, ki utira pot na področju skrbi za urbane gozdove in mestno drevje. “V Mestni občini Ljubljana (MOL) smo ponosni na ponovno pohvalo našim dejavnostim in ukrepom, s katerimi skrbimo, da je Zelena prestolnica Evrope 2016 res dobesedno zelena,” so v sporočilu za javnost zapisali v MOL.

Tako so v letu 2021 namenili več kot 100.000 evrov več sredstev za drevesa v primerjavi z letom 2020 oziroma skoraj 25 odstotkov več. Predvsem na račun sajenja novih dreves in obrezovanja. “Dodatno pozornost smo namenili tudi vključevanju različnih javnosti pri ozaveščanju in skrbi za drevesa. Tako se lahko zahvalimo širši lokalni skupnosti, šolam in vrtcem ter številnim posameznikom, ki so sodelovali pri tem. Vsi skupaj smo zaslužni, da lahko v Ljubljani ‘praznujemo’ dosežke, kot je naziv mesto dreves,” so poudarili v MOL. 

Drevesa v ljubljanskem parku Tivoli. Foto: MOL

Vsako leto zasadijo od 300 do 600 dreves

V Ljubljani se zavedajo, da so mestno drevje in gozdovi “vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti”

“Drevesa so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo ter vlažijo ozračje in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja. Zato si prizadevamo, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova,” pravijo na občini. 

Vsako leto v okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadijo od 300 do 600 dreves. Pogosto jih zasadijo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvi novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih.

“V letu 2021 smo zasadili 1080 dreves, letos pa bomo v spomladanskem času v okviru akcije Za lepšo Ljubljano zasadili okoli 280 novih dreves. Nekaj drevoredov bomo osnovali popolnoma na novo, na primer ob Ulici Martina Krpana (11 dreves smo že zasadili v sodelovanju z vrtcem Hans Christian Andersen) ter na Prušnikovi in Teslovi ulici. Nekaj drevoredov bomo obnovili, kakor smo že tistega v parku Kodeljevo, dodatno še ob Rožičevi ulici, Hladnikovi cesti in na POT-i,” so zapisali. Poleg tega bodo ob Cesti dveh cesarjev dokončali drevored, ki so ga zasnovali v lanskem letu.

Drevo leta 2021 v Savskem naselju. Foto: MOL

Na nekaj lokacijah pa bodo nadomestili drevesa, ki so jih v preteklosti odstranili zaradi oslabljenosti, bolezni, škodljivcev, ali kakega drugega utemeljenega razloga.

MOL v svoji družbeno-odgovorni kampanji Človek, čuvaj svoje mesto s plakati ter drugimi komunikacijskimi dejavnostmi opozarja, da dreves ni dovoljeno poškodovati na kakršen koli način. To pomeni, da se nanje ne sme ničesar pritrjevati, obešati, vrezovati, risati, jih sekati, lomiti ali drugače poškodovati. Tudi pasje uriniranje lahko drevesu škodi, zato v akciji pozivamo, da je za drevo koristno le, če ga zalivamo samo z vodo, zlasti v sušnih obdobjih. Pri tem nam dostikrat pomagajo tudi meščani, za kar smo jim hvaležni.

Mlade divje kostanje in japonske češnje zaščitili pred soncem

Za drevesa skrbijo tudi z različnimi ukrepi, s katerimi jih varujejo in negujejo. Tako so denimo mlada drevesa v Četrtni skupnosti Trnovo zaščitili pred škodljivim soncem oziroma “sončnimi opeklinami”. 

“Podobno kot pri ljudeh lahko ‘sončenje’ pri določenih vrstah dreves poškoduje zunanjo plast stebel in debel ter povzroči lezije, ki nato omogočijo vdor različnih bolezni. Zaščita pred soncem je potrebna pri določenih občutljivih drevesnih vrstah, še posebej pri mladih sadikah, ki imajo v prvih letih tanko skorjo. Zaradi izpostavljenosti teh rastlin temperaturnim razlikam ob toplih popoldnevih, ki jim sledijo hladne noči z mrazom, najpogosteje te poškodbe opazimo v zgodnjih pomladnih mesecih. Ta pojav se imenuje sončev ožig (angleško ‘sun scald’),” so pojasnili.

Zato so novozasajena drevesa v drevoredu japonskih češenj ob Kopačevi cesti in drevoredu divjih kostanjev na Cesti v Mestni log zaščitili pred ožigom sončnih žarkov. “Za zaščito smo uporabili poseben bel premaz, ki zaradi visokega albeda odbija svetlobo in toploto s površine. Druga možnost zaščite so še različni ovoji, ki pa morajo biti zračni in ne smejo biti temnih barv (te namreč svetlobo in toploto vpijajo).”

Mednarodno priznanje "mesto dreves" so si v Ljubljani prislužili z izpolnitvijo petih zahtevanih kriterijev:

1. Vzpostavljena odgovornost: skrbijo za zeleno infrastrukturo in skupaj s strokovno službo in certificiranim arboristom skrbijo za mestno drevje.

2. Vzpostavljena pravila za ravnanje z drevesi: ravnanje z drevesi je opredeljeno v Odloku o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, sprejeli pa so tudi Protokol za izvajanje del v območju dreves in Smernice za načrtovanje, nego (vzdrževanje) in zaščito dreves na gradbiščih.

3. Vzpostavljena baza podatkov: imajo vzpostavljeno evidenco dreves, na podlagi katere lahko ocenijo stanje dreves in dolgoročno načrtujejo obžagovanja, sadnje in druge ukrepe.

4. Zagotovljena sredstva: v proračunu imajo zagotovljena sredstva za izvajanje načrta upravljanja z mestnim drevjem.

5. Praznovanje/obeleževanje dreves: 28. novembra, na dan, ko obeležujejo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih, v Ljubljani razglasijo drevo leta. Doslej so ta naziv prejela že tri drevesa: leta 2019 mogočna platana na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice, leto kasneje povešava bukev, ki stoji na vrtu pred hišo na Vodnikovi cesti 93, lani pa je drevo leta postal kavkaški krilati oreškar v Savskem naselju.
Bel premaz za zaščito pred sončnim ožigom. Foto: MOL

Arhitektura

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Objavljeno

dne

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov.

Z letošnjo temo festivala “Arhitektura v novi realnosti” želijo organizatorji OHS spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. »Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. Organizatorji želijo s festivalom OHS poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva,« so zapisali ob napovedi festivala, ki bo letos potekal že trinajstič zapored. Posamezne objekte si bo mogoče ogledati v živo ob vnaprejšnji rezervaciji termina ogleda na spletni strani OHS.

Od hiše v naravi do mini doma za dva

Program tridnevnega arhitekturnega festivala letos odpira vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnih institucij, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike, ter več turističnih objektov in športnih stavb. Med njimi so tudi izbrana stanovanja in družinske hiše po Sloveniji, kot je Hiša za pet (Biro Gašperič) v Idriji, ki v naravi omogoča bivanje v popolnem stiku z naravo.  Leseni kocki, nekoliko zamaknjeni med seboj in povezani s pergolo, trdno in kljubovalno stojita na bregu. Njuna stroga ortogonalna geometrijska oblika poudarja nežne obline okoliškega terena, medtem ko se obe terasi iztegujeta naprej, kot da želita poleteti nad dolino.



V program so uvrščena tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki prikazujejo inovativne rešitve pri prenovah starejših objektov. »Hiša MM (biro a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi.
Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen,« pravijo organizatorji.



Hiša RE_RE (AG BIRO 55), ki je prav tako na ogled, sicer v Komendi, pa je po mnenju organizatorjev ena izmed bolj inovativnih hiš na letošnjem festivalu. Avtorji so pri prenovi starejšega objekta upoštevali dve trajnostni strategiji (RE)novacijo in (RE)ciklažo. Obstoječe stroje v notranjosti objekta so zamenjali s primarnimi elementi domovanja (ognjišče, leseno pohištvo, kavč …). Ostanke gradbenega materiala, ki je nastal pri prenovi, pa so ponovno uporabili za zunanje oporne zidove in ureditve. 

Strategiji prenove so avtorji dodali še strategijo ponovne uporabe ruševin, ki so nastale kot posledica prenove. Z ostanki opeke, betona, strešnikov in asfalta kot presežka pri posegu v stari objekt so zapolnili zunanje oporne zidove (gabione). Tako se zgodi reciklaža na stiku človekovega posega v naravo v upanju na vzpostavitev prepotrebnega novega odnosa.



»Možno rešitev problema pomanjkanja stanovanj si bo mogoče ogledati na primeru mikro stanovanja v Ljubljani – 5 x 5 m2 minimalni dom za 2, ki ga je arhitekt Aleksander Vujović ob splošnem pomanjkanju stanovanj z reorganizacijo tlorisa in uporabo strategij za varčevanje s prostorom preuredil iz minimalne stanovanjske enote vzdrževalca sosednjega, večjega stanovanja.«

Zdaj je to prilagodljivo, 25 m² veliko stanovanje za mlad par (arhitekt in zdravnica). Lahko se spremeni v dnevno sobo, delovni prostor (studio), spalnico ali prostor za druženje in mini kino projekcije.



Zelo zanimivo naselje hiš pod imenom “Soseska Brezovica” je nastalo na Brezovici pri Ljubljani, pod katerim je podpisan biro Arhimetrics arhitekti.



NA OHS je predstavljen tudi projekt – Hotel Maestoso. Ta je ob kobilarni Lipica največji od vseh nastanitvenih objektov v kraju. Osnovno vodilo pri načrtovanju prenove in razširitve hotela je bilo poiskati način, kako omehčati prisotnost objekta v prostoru. Rezultat dela avtorske skupine je bila vzpostavitev nove, lahke lesene konstrukcijske opne, ki v največji meri dematerializira objekt in mu zagotovi izrazit in prepoznaven karakter. 

Poseben pečat preurejenemu hotelu daje oblikovan interier, ki je zasnovan kot moderna interpretacija notranjega prostora konjušnic.



Na voljo bo na ogled tudi Galerija Cukrarna, ki je del javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Cukrarna je bila postavljena v začetku 19. stoletja na obrobju tedanje Ljubljane kot rafinerija sladkorja. Avtor prvotnega objekta je Matej Pertsch. Zaradi mnogoplastne stavbne in literarne zgodovine je varovana kot kulturna dediščina. Leta 2009 je Mestna občina Ljubljana razpisala natečaj, kjer je biro Scapelab predlagal, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. Celotna investicija  je ocenjena na 23,2 mio €, od tega je vrednost gradbene pogodbe 21,5 mio €. Mestna občina Ljubljana je iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 mio.

Z rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki se je začela oktobra 2018, in ureditvijo okolice je Mestna občina Ljubljana izboljšala urbano okolje in še dodatno oživila širše mestno središče. Poleg tega je v prostoru odpravila fizično oviro, ki ovira mobilnost na tem delu Poljanskega nasipa in tako omogočila optimalno povezavo med mestnim središčem ter urbaniziranimi območji na vzhodu mesta.



Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi javne objekte: Stanovanjsko sosesko Novo Brdo v Ljubljani, prenovljeni Grad Štanjel in Grad Rihemberk, Šolski center Slovenj Gradec, Knjižnico Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in Knjižnico Damir Feigel – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici. Tematska vodenja pa bodo posebno pozornost namenila kulturni dediščini arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Za nekatere projekte so obvezne prijave, ki pa jih lahko opravite preko spletne strani Odprte hiše Slovenije.

Na arhitekturnem sprehodu po Plečnikovi Ljubljani bodo predstavljene vrednote Plečnikove dediščine v kontekstu vpisa arhitektovih del na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Opazovali bomo, kako je arhitekt oblikoval mesto po meri človeka in pri vsakem posegu upošteval in oplemenitil obstoječi prostor z novimi motivi, stavbami in funkcijami.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Gradnja tretjega pasu na štajerski vpadnici preložena za nedoločen čas

Objavljeno

dne

Propustnost nekaterih odsekov na avtocestah je presežena, zlasti na primorki in štajerki. Če smo si obetali začetek gradnje tretjega pasu na štajerski avtocestni vpadnici in konec zastojev morda že konec leta, je gradnja prestavljena za nedoločen čas.

Na agenciji za okolje (Arso) so odločili, da je za poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje, in sicer zaradi obremenjenosti s hrupom in zaradi posegov na vodna zemljišča.

Upanje, da bo s preoblikovanjem obstoječega odstavnega pasu v prometni pas na štajerki konec zastojev, je bilo realno, spomnimo na obljubo infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca na začetku mandata: “Po pogovoru z Darsom zagotavljam, da bomo do konca leta 2022 ta tretji pas lahko že imeli.”

Leto 2022 je že tu, Dars pa je trenutno pri pripravi projektne dokumentacije za prvo etapo Zadobrava–Šentjakob. Projektna dokumentacija je tudi podlaga za potrebno presojo vplivov na okolje.

Tretji pas pa bomo imeli morda čez nekaj let. Mlini meljejo počasi. Najprej bo moral Dars izvesti naročilo za presojo vplivov na okolje, potem je na vrsti postopek okoljevarstvenega soglasja, do izdaje soglasja pa lahko preteče celo nekaj let. Če je minister Vrtovec na začetku mandata leta 2020 še menil, da “se prihodnje leto lahko začne že graditi“, zdaj spomnimo na dolžino postopkov in nato še na izbor izvajalcev, ki se običajno razpotegne še s pritožbami.

Omeniti velja še ceno, ki je bila postavljena na dobrih 36 milijonov in se bo v trenutnih razmerah gotovo spremenila. Izgube časa ob stanju v kolonah in številnih izpustom tako še ne bo konec. Na vprašanje, ki si ga številni že zastavljajo, namreč kako bo potekal promet v času (za zdaj sicer še oddaljene) gradnje, bo odgovor znan, ko bo pripravljena projektna dokumentacija.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Kulturno prebujanje turističnega Bleda: novi muzeji in številne kulturno vsebine

Objavljeno

dne

Na Bledu nastajajo trije muzeji: pod gradom gradijo muzej sodobne umetnosti, v njegovi bližini bo v prihodnjih letih zaživel arheološki muzej, pripravljajo pa tudi muzej turizma, ki ga bo Zavod za kulturo Bled uredil v nekdanjih prostorih knjižnice.

Blejski grad je v preteklih petnajstih letih doživel celovito prenovo, zato se Zavod za kulturo Bled zdaj osredotoča na ureditev širšega grajskega prostora. “Na tem mestu bodo urejeni še trije objekti, ki bodo skupaj z gradom in okolico nudili kulturni doživljajski park,” je pojasnil direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik.

Podjetje Artarhiv na prostoru nekdanje grajske pristave gradi muzej sodobne umetnosti, v katerem bodo na ogled dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. Razstavljena bodo dela svetovno znanih sodobnih umetnikov, predvsem slovenskega slikarja Zorana Mušiča ter nemškega kiparja in slikarja Anselma Kieferja.

Muzej bo namenjen razstavljanju umetniških del svetovno znanih avtorjev, med katerimi bodo prevladovala dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. “Projekt je izjemno pomemben za Bled, saj bo njegova uresničitev skupaj z drugimi kulturnimi spomeniki pomenila občuten dvig ravni kulturne in turistične ponudbe ne samo v tem delu Slovenije, temveč tudi širše, v tem delu Evrope,” poudarjajo v zavodu.

Objekt, ki ga je začrtal angleški arhitekt David Chipperfield, naj bi bil zgrajen do konca prihodnjega leta in odprt spomladi 2024. Hkrati naj bi bil na mestu, kjer so bile prej servisne delavnice pred pristavo, zgrajen tudi arheološki muzej, saj gre za objekta, ki ju bo povezoval skupni trg.

Po muzejih glede na časovna obdobja
Kot je pojasnil Završnik, je okolica blejskega gradu eno najbolj raziskanih in najbogatejših arheoloških najdišč. V muzeju bodo tako našli prostor najpomembnejše izkopanine in odkritja. Z Narodnim muzejem Slovenije, ki je zadolžen za muzejsko zbirko na Blejskem gradu, potekajo pogovori, da bi blejsko zgodovino porazdelili po muzejih glede na časovna obdobja.

Tako bi bilo v arheološkem muzeju predstavljeno obdobje do prve omembe Bleda leta 1004.
Na gradu bi predstavili čas od tam naprej do prihoda Arnolda Riklija in razvoja turizma. Temu bi bil posvečen muzej turizma, katerega ureditev načrtujejo v prostorih, v katerih je do letošnje selitve v nov medgeneracijski center delovala blejska knjižnica.

“Za muzej turizma je prostor pripravljen, poskrbeti moramo samo za ustrezen vsebinski koncept, projekt in razstave. Delo smo že začeli in muzej bi lahko zaživel v prihodnjem letu,” je napovedal Završnik. Kot je dodal, bo del prostorov namenjen tudi galeriji pred dvema letoma umrle blejske častne občanke in akademske slikarke Melite Vovk.

Na širšem grajskem prostoru medtem na ureditev čaka še tri desetletja zapuščena Mrakova domačija. Po načrtih zavoda bo stara hiša zaživela kot etnološki muzej, v pripadajočem gospodarskem poslopju pa bodo spremljajoči prostori in muzejska soba v Nemčiji živečega slovenskega kiparja Slavka Oblaka, ki je rodbinsko povezan z Mrakovo domačijo.

Blejsko jezero je ena najbolj priljubljenih slovenskih turističnih točk.

Projekt, katerega izvedba naj bi stala 1,3 milijona evrov, so aprila prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Če bo sofinanciranje odobreno, si Završnik obeta, da bi dela lahko začeli konec prihodnjega leta in jih končali poleti 2024. Brez sofinanciranja bo izvedba odvisna od obiska Blejskega gradu, ki je v času pandemije covida-19 močno upadel.

Vse omenjene naložbe v nove kulturne vsebine na Bledu bodo predstavljale velik skok v turistični ponudbi Bleda, je dejal Završnik. “S tem se bo Bled z vidika kulture in kulturne ponudbe dvignil na raven naravne lepote, ki je bila doslej temeljni motiv za obisk Bleda,” je dejal, prepričan, da bo tudi to pripomoglo, da bodo turisti na Bledu ostajali dalj časa in se bo doba bivanja podaljšala.

“Pomembno je, da imajo gostje na Bledu kaj početi tudi v primeru slabega vremena,” je dodal blejski župan Janez Fajfar. Kot je poudaril, je Bled najbolj razpoznaven kraj v Sloveniji. Na Bled prihajajo ljudje od vsepovsod, in to že dolgo, zato je tudi zgodovina blejskega turizma zelo bogata in si zasluži muzejsko predstavitev, je dodal.

Vir: STA

Nadaljuj z branjem
DOGODKI19 ur nazaj

GBC Slovenija vabi: Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost (Demonstracija restorativnega grajenega okolja)

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija prireja in vabi na strokovno srečanje:  Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost.  V...

Arhitektura22 ur nazaj

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester...

Arhitektura23 ur nazaj

Priznani arhitekt Norman Foster bo pomagal pri rekonstrukciji ukrajinskega Harkova

Priznani britanski arhitekt Norman Foster bo sodeloval pri načrtovanju obnove uničenja, ki ga je za sabo pustila invazija v Harkovu....

Arhitektura1 dan nazaj

Novo praško filharmonijo bodo snovali danski arhitekti

Na mednarodnem natečaju za gradnjo nove Vltavske filharmonije v Pragi je med devetnajstimi finalisti zmagal danski arhitekturni biro Bjarke Ingels...

Arhitektura1 teden nazaj

V Mariboru bo kmalu zrasla Zdravstvena postaja Magdalena

Mestna občina Maribor je pridobila sofinanciranje za izgradnjo Zdravstvene postaje Magdalena. Vrednost investicije v novo zdravstveno postajo, ki so jo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Bioklimatske pergole Pirnar za dih jemajoči prostor pod soncem

Življenje je zunaj. Pod najlepšo senco in vsestransko pergolo, ustvarjeno za nepozabna doživetja. O tem so se ob toplem sončnem...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Plavajoče mesto v J.Koreji, ki se bo prilagajalo podnebnim spremembam, že kaže prve obrise

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Družba Petrol uradno zagnala svojo drugo vetrno elektrarno na Hrvaškem

Družba Petrol je včeraj uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina....

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Gradnja tretjega pasu na štajerski vpadnici preložena za nedoločen čas

Propustnost nekaterih odsekov na avtocestah je presežena, zlasti na primorki in štajerki. Če smo si obetali začetek gradnje tretjega pasu...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Kulturno prebujanje turističnega Bleda: novi muzeji in številne kulturno vsebine

Na Bledu nastajajo trije muzeji: pod gradom gradijo muzej sodobne umetnosti, v njegovi bližini bo v prihodnjih letih zaživel arheološki...

POPULARNO