Trubarjeva priznanja za leto 2024 prejmeta Portal Kamra, ki ga upravlja Osrednja knjižnica Celje, ter Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva, ki deluje v okviru Arhiva Republike Slovenije.

Priznanja bodo podelili danes ob 17. uri v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice. NUK podeljuje priznanja posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine.

Portal Kamra je regijski portal, pri katerem sodelujejo osrednje pokrajinske oziroma območne knjižnice in Združenje splošnih knjižnic, “kar pomeni, da zapolnjuje vrzel in predstavlja hkrati neprecenljiv most med občinsko in državno ravnjo”, beremo v utemeljitvi priznanja. Portal zainteresiranemu občinstvu v Sloveniji pa tudi v zamejstvu in izseljenstvu na tako rekoč domačem naslanjaču približa kulturno dediščino ter jo v obliki novic in povabil seznanja z različnimi dejavnostmi in dogodki, ki jih izvajajo knjižnice, arhivi in muzeji.

Portal je zaživel v letu 2008. Danes se lahko pohvali z več kot štirimi milijoni obiskov v letu 2023 ter več kot 56.000 digitaliziranimi objekti, ki so povezani v 1051 digitalnih zbirk. “Kulturne vsebine, ki jih vključuje portal Kamra, je na kratko mogoče opredeliti kot domoznanske, vendar zgolj, če to razumemo kot raziskovanje svoje ožje domovine. V bistvu pa vse na portalu digitalizirane vsebine, ki so tu dostopne z enega mesta, kreirane pa v organizacijah, ki so kompetentne vsaka za svoje področje, prek specifičnih znanj in vednosti ponujajo široko znanje in razgled,” še piše v utemeljitvi priznanja.

Vračanje sijaja dragocenemu knjižnemu gradivu
Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva, ki je bil ustanovljen leta 1956 kot oddelek Muzeja narodne osvoboditve, leta 1980 pa je bil priključen današnjemu Arhivu RS, je ves čas deloval kot oddelek odprtega tipa. Posvečal se je konserviranju, restavriranju in materialnemu varovanju pisne in grafične dediščine ter likovnih del na papirju, in sicer ne le v obeh matičnih ustanovah, ampak tudi v drugih arhivih, muzejih in knjižnicah tako v Sloveniji kot v zamejstvu.

Med spomeniki nacionalne pisne in grafične dediščine, na katerih je center opravil posege, so med drugim iluminirani Kranjski antifonar iz leta 1491 iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana, Dalmatinova Biblija iz leta 1584 iz Mestne knjižnice Kranj in Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 iz Biblioteke SAZU.

V 68 letih delovanja je tako več generacij zaposlenih v centru ključno prispevalo k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji, še piše v utemeljitvi.

Na sredini podelitvi v NUK-u bosta zbrane nagovorili ravnateljica NUK Jana Kolar in članica komisije za podeljevanje Trubarjevega priznanja Urša Kocjan. Podelitev bo z glasbenim nastopom obogatil oktet In spiritu. NUK Trubarjeva priznanja podeljuje 17. leto. Lani ga je prejel cerkveni zgodovinar in teolog Metod Benedik.

V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru, o tem, kako po katastrofah ustvariti nekaj novega, o življenju ob meji in o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.

Program Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica 2025 so predstavili pred petkovim prevzemom naziva v Bad Ischlu v Avstriji. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob navzočnosti predstavnikov Zavoda Go! 2025 izrazila upanje, da bo najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek in pogled na družbo in prihodnost.

Prvi čezmejni EPK
Vrečko je ob tem poudarila pomen tega nacionalnega projekta, ki so ga načrtovali dalj časa, že ob začetku pa je bil po njenih besedah zastavljen inovativno in z drugačnimi pristopi, vse z namenom, da bi rezultati ostali. Zamišljen je bil trajnostno, zeleno in povezovalno, Nova Gorica pa se je pri tem obrnila na sosednjo Gorico, s katero sta pripravili prvi čezmejni EPK.

Gre za nacionalni projekt
“Leto 2025 bo tisto leto v Sloveniji, ki bo posvečeno kulturi,” je dejala ministrica in dodala, da to ni le projekt ene ali dveh občin, temveč nacionalni projekt, kot je bil tudi zamišljen ob nastopu aktualne vlade. S tem namenom so ustanovili posebno komisijo, podpisali pogodbo v vrednosti deset milijonov evrov in jih nato zvišali na 14,5 milijona evrov, kolikor je namenjenih samemu programu. Ob tem je treba upoštevati investicije v gradnjo amfiteatra novogoriškega gledališča in prenovo vile Rafut, sočasno pa poteka še velika prenova novogoriške železniške postaje.

Priložnost za razmislek o družbi in pogled v prihodnost
Ministrica je prepričana, da bo v Novi Gorici “vsak lahko našel kaj za svojo dušo“, medtem ko bo naše najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek, pogled na družbo in tudi v prihodnost.

Pokazati stvari, ki jih to okolje premore
Program sta predstavila programski direktor Stojan Pelko in umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric. Po Pelkovih besedah izhodišče za program ni bila misel, da bi umetniki oziroma izvajalci prišli in odšli, temveč da bi Evropi pokazali avtentične stvari, ki jih premore to okolje.

Program, ki se mora znati odzvati
Od leta 2020, ko je novogoriška kandidatura osvojila naziv, “smo šli skozi pandemijo, doživljamo dve vojni in smo nenehno zapljuskani z valovi prebežnikov”, je še dejal Pelko. Zato so po njegovih besedah vztrajali, da program ni zabetoniran v času, temveč da se mora znati odzivati. Dogodke, ki jih prinaša leto 2025, so povezali v štiri sklope, ki vsi odgovarjajo na pomembna vprašanja Evrope tega trenutka – odpirali bodo temo vojne in miru, kako nadaljevati po katastrofah, o življenju ob meji in razmisleku o skrbi za planet.

To so štirje naši programski stebri in danes smo predstavili, kako veliko lokalnih umetnikov je doseglo evropsko ali svetovno slavo in so se zato vrnili domov,” je povedal Pelko.

V prvem sklopu bodo obiskovalci hodili po Poti miru v spomin na bojišča prve svetovne vojne, videli dela Zorana Mušiča iz koncentracijskega taborišča Dachau, v središču Epic se bodo na 20. stoletje ozrli prek pričevanj meščanov obeh mest. V drugem sklopu se bodo spomnili graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja, saj nastaja digitalni in knjižni vodnik po mestu, a tudi rušitelja starih “struktur psihiatričnega zdravljenja” Franca Basaglie, med drugim s kinom v njegovem goriškem parku. V tem delu bodo tudi gledališki režiser Tomi Janežič s sklopom predstav, ki nastajajo v več evropskih mestih, in koncerti svetovnih glasbenih zvezd.

Moja meja je tvoja meja
Tihotapci bodo dali prostor italijanskemu plesalcu Mattii Casonu in njegovemu projektu Moja meja je tvoja meja, zgodbam aleksandrink in področju filma, med drugim s filmsko pisarno. Sklop Zelo zeleno bo posvečen ekologiji, prihodnosti hrane in botanični dediščini.
Slovesno odprtje EPK-ja bo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, s simboličnim povezovanjem obeh mest od postaje do postaje, kjer se bodo z budnico pihalnega orkestra pripeljali do odprtja na Trgu Evrope. Režijo slovesnosti bo prevzela Rusjan Bric. Vsak letni čas bo sicer zaznamovan z večjim oziroma množičnim dogodkom.

Urbani prostor, ki nastaja na prej degradiranem območju
Po predstavitvi programa najprej v Novi Gorici in zdaj v Ljubljani bo prihodnji teden sledila predstavitev v Bruslju. Na začetku decembra bodo predstavili program v Gorici in nato še v Rimu. Po besedah direktorice zavoda GO! 2025 Mije Lorbek je projekt vreden več kot 200 milijonov evrov, kar je pomembno predvsem za kulturno produkcijo, ki ji v tem čezmejnem območju “resnično primanjkuje prostorov”. “Na prej degradiranem prostoru na meji zdaj nastaja domišljeno oblikovan in urban prostor kulture,” je dejala.

Na javnem pozivu Centra za kreativnost za kuratorski predlog predstavitve na Milanskem tednu oblikovanja 2025 je bil izbran projekt M25, avtorske skupine v sestavi Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj. Strokovno komisijo je projekt, ki ga je prijavila skupina izkušenih in referenčnih avtorjev, prepričal zaradi odličnosti koncepta, izvirnosti, prepoznavnosti in drznosti, predlog pa odlikuje tudi dinamična postavitev in trajnostni pristop.

Z namenom priprave nacionalne predstavitve sodobnega slovenskega oblikovanja in sorodne ustvarjalne produkcije na Milanskem tednu oblikovanja, ki bo potekal med 7. in 13. aprilom 2025, je Center za kreativnost objavil javni poziv za izbor kuratorskega, oblikovalskega in izvedbenega predloga. Na javni poziv Izbor predloga za predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja in sorodne ustvarjalne produkcije na Milanskem tednu oblikovanja v letu 2025 so do roka oddaje 15. septembra 2024 prispele 3 prijave avtorskih skupin, z 38 predlaganimi predstavljenimi avtorji.

Člani strokovne komisije v sestavi Anja Delbello, Studio AA, Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo, Tina Rugelj, Studio Tina Rugelj, Luka Stepan, studio Sito in Vladimir Vidmar, Moderna galerija so na podlagi kriterijev poziva soglasno izbrali zmagovalni predlog, ki bo predstavljen na Milanskem tednu oblikovanja.

Slovenijo bo na največjem sejmu oblikovanja na svetu, ki ga letno obišče več kot 370.000 obiskovalcev iz 188 držav, zastopala avtorska skupina v sestavi: Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj, ki je komisijo prepričala s projektom M25. Skupina bo prejela nagrado v višini 5.000 EUR, za izvedbo predstavitve pa bodo na voljo produkcijska sredstva v višini 70.000 EUR. Drugo nagrado in sredstva v višini 1.500 EUR je prejel projekt Soft Spots, avtorske skupine v sestavi Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković, Neža Penca, Hana Čeferin in Anja Radović, tretjo nagrado v višini 1.000 EUR pa projekt Glava glavi, avtorske skupine v sestavi Urška Sadar, David Tavčar, Jure Sadar in Jure Kirbiš.

Strokovna komisija je v projektu M25, ki ga je prijavila skupina izkušenih in referenčnih avtorjev prepoznala odličnost koncepta, zaradi njegove izvirnosti, prepoznavnosti in drznosti. Poleg dovršenega koncepta predlog odlikuje tudi dinamična postavitev in trajnostni pristop. Posebej izstopa živa in interaktivna predstavitev, v katero so vključeni tako vsi razstavljalci projekta M25 kot tudi obiskovalci Milanskega tedna oblikovanja. Interakcija med vsakodnevnimi kreativnimi procesi, ki se medsebojno povezujejo, dodatno obogati predstavitev in jo naredi bolj dostopno ter zanimivo. Komisija je v luči trajnostnega pristopa prepoznala tudi močno namero vlaganja v človeške vire, kar odraža usmeritev v razvoj znanja in sodelovanja, namesto v uporabo novih materialov. To kaže na dolgoročno vizijo projekta in njegovo odgovornost do trajnostne prihodnosti.

Raznolikost prijavljenih predlogov

Strokovna komisija je pozdravila raznolikost prijavljenih predlogov, raznoliko sestavo avtorskih skupin in namero naročnika, da s tovrstnimi javnimi pozivi odpira polje strokovnega delovanja za različne ustvarjalce ali avtorske skupine, identificira aktualne prakse in multidisciplinarne kolektive, ki se s svojimi predlogi odzivajo na aktualne izzive stroke, okolja in časa v katerem delujejo. Komisija je ocenila, da so vsi prijavitelji predstavili širok spekter zanimivih kuratorskih predlogov, ki pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju slovenskega oblikovanja, s posebnim poudarkom na trajnostnih praksah ter vključevanju lokalnih materialov.

Izjava zmagovalne avtorske skupine projekta M25 (Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj):

»Osrednji koncept slovenske predstavitve na Milanskem tednu oblikovanja 2025 v ospredje postavlja inovativne, okoljsko in družbeno odgovorne oblikovalske prakse, ki se s procesi dela ne le preživljajo, ampak tudi gradijo in izboljšujejo svet okoli sebe. 

Je začasna baza, kjer ustvarjalci z omejenimi sredstvi vztrajajo, se povezujejo in gradijo novo slovensko oblikovalsko identiteto. V ospredje postavlja socialni kapital in s tem povezan družbeni doprinos, ki ga predstavljene prakse generirajo. Zasnovan je kot odprt prostor, kjer so dejavnosti in procesi predstavljeni kot družabni dogodki.

Razstava temelji na načelih “action design” – pristopa, osredotočenega na praktično preizkušanje in prilagajanje idej v realnem času. Sodelujoči oblikovalci so s svojimi trajnostno usmerjenimi procesi ustvarili avtonomne prakse, ki presegajo trende in komercialne norme. Slovenija se skozi ta paviljon predstavlja v svoji družbeni in materialni raznolikosti ter prikazuje, kako lahko oblikovanje izhaja iz lokalnih virov, ponovne uporabe in naravnih materialov.

Paviljon poudarja pomen sodelovanja in soustvarjanja za uspeh v sodobnem oblikovanju, kjer vsako delo gradi bogat ekosistem ustvarjalnosti in trajnosti«.

Več o javnem pozivu:

Projekt je del programov internacionalizacije CzK s katerimi želi center v izbore in predstavitve sodobnega slovenskega oblikovanja ter ustvarjalne produkcije vključiti raznolik razpon avtorjev mlajše generacije kuratorjev, oblikovalcev, kolektivov in drugih strokovnjakov, ki bodo skupaj s Centrom za kreativnost razvili končni koncept za predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja na različnih mednarodnih prizoriščih.