Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov.

Z letošnjo temo festivala “Arhitektura v novi realnosti” želijo organizatorji OHS spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. »Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. Organizatorji želijo s festivalom OHS poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva,« so zapisali ob napovedi festivala, ki bo letos potekal že trinajstič zapored. Posamezne objekte si bo mogoče ogledati v živo ob vnaprejšnji rezervaciji termina ogleda na spletni strani OHS.

Od hiše v naravi do mini doma za dva

Program tridnevnega arhitekturnega festivala letos odpira vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnih institucij, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike, ter več turističnih objektov in športnih stavb. Med njimi so tudi izbrana stanovanja in družinske hiše po Sloveniji, kot je Hiša za pet (Biro Gašperič) v Idriji, ki v naravi omogoča bivanje v popolnem stiku z naravo.  Leseni kocki, nekoliko zamaknjeni med seboj in povezani s pergolo, trdno in kljubovalno stojita na bregu. Njuna stroga ortogonalna geometrijska oblika poudarja nežne obline okoliškega terena, medtem ko se obe terasi iztegujeta naprej, kot da želita poleteti nad dolino.

V program so uvrščena tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki prikazujejo inovativne rešitve pri prenovah starejših objektov. »Hiša MM (biro a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi.
Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen,« pravijo organizatorji.

Hiša RE_RE (AG BIRO 55), ki je prav tako na ogled, sicer v Komendi, pa je po mnenju organizatorjev ena izmed bolj inovativnih hiš na letošnjem festivalu. Avtorji so pri prenovi starejšega objekta upoštevali dve trajnostni strategiji (RE)novacijo in (RE)ciklažo. Obstoječe stroje v notranjosti objekta so zamenjali s primarnimi elementi domovanja (ognjišče, leseno pohištvo, kavč …). Ostanke gradbenega materiala, ki je nastal pri prenovi, pa so ponovno uporabili za zunanje oporne zidove in ureditve. 

»Možno rešitev problema pomanjkanja stanovanj si bo mogoče ogledati na primeru mikro stanovanja v Ljubljani – 5 x 5 m2 minimalni dom za 2, ki ga je arhitekt Aleksander Vujović ob splošnem pomanjkanju stanovanj z reorganizacijo tlorisa in uporabo strategij za varčevanje s prostorom preuredil iz minimalne stanovanjske enote vzdrževalca sosednjega, večjega stanovanja.«

Zelo zanimivo naselje hiš pod imenom “Soseska Brezovica” je nastalo na Brezovici pri Ljubljani, pod katerim je podpisan biro Arhimetrics arhitekti.

NA OHS je predstavljen tudi projekt – Hotel Maestoso. Ta je ob kobilarni Lipica največji od vseh nastanitvenih objektov v kraju. Osnovno vodilo pri načrtovanju prenove in razširitve hotela je bilo poiskati način, kako omehčati prisotnost objekta v prostoru. Rezultat dela avtorske skupine je bila vzpostavitev nove, lahke lesene konstrukcijske opne, ki v največji meri dematerializira objekt in mu zagotovi izrazit in prepoznaven karakter. 

Na voljo bo na ogled tudi Galerija Cukrarna, ki je del javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Cukrarna je bila postavljena v začetku 19. stoletja na obrobju tedanje Ljubljane kot rafinerija sladkorja. Avtor prvotnega objekta je Matej Pertsch. Zaradi mnogoplastne stavbne in literarne zgodovine je varovana kot kulturna dediščina. Leta 2009 je Mestna občina Ljubljana razpisala natečaj, kjer je biro Scapelab predlagal, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. Celotna investicija  je ocenjena na 23,2 mio €, od tega je vrednost gradbene pogodbe 21,5 mio €. Mestna občina Ljubljana je iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 mio.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi javne objekte: Stanovanjsko sosesko Novo Brdo v Ljubljani, prenovljeni Grad Štanjel in Grad Rihemberk, Šolski center Slovenj Gradec, Knjižnico Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in Knjižnico Damir Feigel – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici. Tematska vodenja pa bodo posebno pozornost namenila kulturni dediščini arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Za nekatere projekte so obvezne prijave, ki pa jih lahko opravite preko spletne strani Odprte hiše Slovenije.

Propustnost nekaterih odsekov na avtocestah je presežena, zlasti na primorki in štajerki. Če smo si obetali začetek gradnje tretjega pasu na štajerski avtocestni vpadnici in konec zastojev morda že konec leta, je gradnja prestavljena za nedoločen čas.

Na agenciji za okolje (Arso) so odločili, da je za poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje, in sicer zaradi obremenjenosti s hrupom in zaradi posegov na vodna zemljišča.

Upanje, da bo s preoblikovanjem obstoječega odstavnega pasu v prometni pas na štajerki konec zastojev, je bilo realno, spomnimo na obljubo infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca na začetku mandata: “Po pogovoru z Darsom zagotavljam, da bomo do konca leta 2022 ta tretji pas lahko že imeli.”

Leto 2022 je že tu, Dars pa je trenutno pri pripravi projektne dokumentacije za prvo etapo Zadobrava–Šentjakob. Projektna dokumentacija je tudi podlaga za potrebno presojo vplivov na okolje.

Tretji pas pa bomo imeli morda čez nekaj let. Mlini meljejo počasi. Najprej bo moral Dars izvesti naročilo za presojo vplivov na okolje, potem je na vrsti postopek okoljevarstvenega soglasja, do izdaje soglasja pa lahko preteče celo nekaj let. Če je minister Vrtovec na začetku mandata leta 2020 še menil, da “se prihodnje leto lahko začne že graditi“, zdaj spomnimo na dolžino postopkov in nato še na izbor izvajalcev, ki se običajno razpotegne še s pritožbami.

Omeniti velja še ceno, ki je bila postavljena na dobrih 36 milijonov in se bo v trenutnih razmerah gotovo spremenila. Izgube časa ob stanju v kolonah in številnih izpustom tako še ne bo konec. Na vprašanje, ki si ga številni že zastavljajo, namreč kako bo potekal promet v času (za zdaj sicer še oddaljene) gradnje, bo odgovor znan, ko bo pripravljena projektna dokumentacija.

Na Bledu nastajajo trije muzeji: pod gradom gradijo muzej sodobne umetnosti, v njegovi bližini bo v prihodnjih letih zaživel arheološki muzej, pripravljajo pa tudi muzej turizma, ki ga bo Zavod za kulturo Bled uredil v nekdanjih prostorih knjižnice.

Blejski grad je v preteklih petnajstih letih doživel celovito prenovo, zato se Zavod za kulturo Bled zdaj osredotoča na ureditev širšega grajskega prostora. “Na tem mestu bodo urejeni še trije objekti, ki bodo skupaj z gradom in okolico nudili kulturni doživljajski park,” je pojasnil direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik.

Podjetje Artarhiv na prostoru nekdanje grajske pristave gradi muzej sodobne umetnosti, v katerem bodo na ogled dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. Razstavljena bodo dela svetovno znanih sodobnih umetnikov, predvsem slovenskega slikarja Zorana Mušiča ter nemškega kiparja in slikarja Anselma Kieferja.

Objekt, ki ga je začrtal angleški arhitekt David Chipperfield, naj bi bil zgrajen do konca prihodnjega leta in odprt spomladi 2024. Hkrati naj bi bil na mestu, kjer so bile prej servisne delavnice pred pristavo, zgrajen tudi arheološki muzej, saj gre za objekta, ki ju bo povezoval skupni trg.

Po muzejih glede na časovna obdobja
Kot je pojasnil Završnik, je okolica blejskega gradu eno najbolj raziskanih in najbogatejših arheoloških najdišč. V muzeju bodo tako našli prostor najpomembnejše izkopanine in odkritja. Z Narodnim muzejem Slovenije, ki je zadolžen za muzejsko zbirko na Blejskem gradu, potekajo pogovori, da bi blejsko zgodovino porazdelili po muzejih glede na časovna obdobja.

Tako bi bilo v arheološkem muzeju predstavljeno obdobje do prve omembe Bleda leta 1004.
Na gradu bi predstavili čas od tam naprej do prihoda Arnolda Riklija in razvoja turizma. Temu bi bil posvečen muzej turizma, katerega ureditev načrtujejo v prostorih, v katerih je do letošnje selitve v nov medgeneracijski center delovala blejska knjižnica.

“Za muzej turizma je prostor pripravljen, poskrbeti moramo samo za ustrezen vsebinski koncept, projekt in razstave. Delo smo že začeli in muzej bi lahko zaživel v prihodnjem letu,” je napovedal Završnik. Kot je dodal, bo del prostorov namenjen tudi galeriji pred dvema letoma umrle blejske častne občanke in akademske slikarke Melite Vovk.

Na širšem grajskem prostoru medtem na ureditev čaka še tri desetletja zapuščena Mrakova domačija. Po načrtih zavoda bo stara hiša zaživela kot etnološki muzej, v pripadajočem gospodarskem poslopju pa bodo spremljajoči prostori in muzejska soba v Nemčiji živečega slovenskega kiparja Slavka Oblaka, ki je rodbinsko povezan z Mrakovo domačijo.

Projekt, katerega izvedba naj bi stala 1,3 milijona evrov, so aprila prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Če bo sofinanciranje odobreno, si Završnik obeta, da bi dela lahko začeli konec prihodnjega leta in jih končali poleti 2024. Brez sofinanciranja bo izvedba odvisna od obiska Blejskega gradu, ki je v času pandemije covida-19 močno upadel.

Vse omenjene naložbe v nove kulturne vsebine na Bledu bodo predstavljale velik skok v turistični ponudbi Bleda, je dejal Završnik. “S tem se bo Bled z vidika kulture in kulturne ponudbe dvignil na raven naravne lepote, ki je bila doslej temeljni motiv za obisk Bleda,” je dejal, prepričan, da bo tudi to pripomoglo, da bodo turisti na Bledu ostajali dalj časa in se bo doba bivanja podaljšala.

“Pomembno je, da imajo gostje na Bledu kaj početi tudi v primeru slabega vremena,” je dodal blejski župan Janez Fajfar. Kot je poudaril, je Bled najbolj razpoznaven kraj v Sloveniji. Na Bled prihajajo ljudje od vsepovsod, in to že dolgo, zato je tudi zgodovina blejskega turizma zelo bogata in si zasluži muzejsko predstavitev, je dodal.

Vir: STA