V Velenju se obeta ena večjih stanovanjskih investicij v prihodnjih letih. S spremembami zazidalnega načrta za območje Sela pri Velenju občina vzpostavlja prostorske pogoje za gradnjo približno 200 javnih najemnih stanovanj.

Mestni svet potrdil spremembe prostorskega akta

Velenjski mestni svet je na nedavni seji sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje Selo. Nova stanovanjska soseska je predvidena na približno 1,8 hektarja velikem zemljišču v naselju Selo pri Velenju. Na občini poudarjajo, da gre za eno zadnjih večjih nepozidanih stavbnih zemljišč na območju mesta, ki je danes pretežno travnata površina.

Načrtovanje temelji na strokovni zasnovi

Zaradi vse večjega povpraševanja po javnih najemnih stanovanjih so na občini pristopili k pripravi sprememb veljavnega prostorskega akta. Urbanistična, arhitekturna in krajinsko-arhitekturna zasnova nove soseske temelji na strokovnih podlagah, ki jih je naročil Stanovanjski sklad RS. Z njim občina že usklajuje možnosti za izvedbo projekta.

Pet stanovanjskih objektov s skupno 200 stanovanji

Po trenutnih načrtih bo novo sosesko sestavljalo pet večstanovanjskih stavb, v vsaki pa naj bi bilo predvidoma okoli 40 stanovanj. Skupno bo tako nastalo približno 200 novih stanovanjskih enot.

Objekti bodo po višini prilagojeni obstoječi pozidavi v okolici. Predvidena je gradnja stavb s kletjo, pritličjem in tremi nadstropji, kar bo omogočalo uravnoteženo vključitev nove pozidave v prostor.

Poudarek na zelenih površinah in kakovosti bivanja

Poleg stanovanjskih objektov načrti vključujejo tudi ureditev zelenih in parkovnih površin, urbanih vrtov, otroškega igrišča ter sistema pešpoti, ki bo povezoval posamezne dele soseske. Namen takšne zasnove je ustvariti kakovostno bivalno okolje z dovolj odprtega prostora za druženje in rekreacijo.

Mirujoči promet bo urejen v polkletnih etažah stavb ter na zunanjih parkirnih površinah, kar bo prispevalo k bolj urejeni podobi naselja.

Predviden tudi razvoj sosednjih območij

Spremembe prostorskega akta ne zajemajo le nove soseske, temveč omogočajo tudi nadaljnji razvoj dveh sosednjih območij. Na lokacijah, kjer danes stojijo obstoječi stanovanjski objekti, bo po novem mogoča gradnja manjših večstanovanjskih stavb, kar odpira dodatne možnosti za širitev stanovanjskih zmogljivosti v tem delu Velenja.

Dostopnost slovenskih plaž se iz leta v leto izboljšuje. Obalne občine in upravljavci kopališč v zadnjih letih postopoma odpravljajo arhitekturne ovire ter uvajajo rešitve, ki omogočajo lažji dostop do morja osebam na invalidskih vozičkih, starejšim in drugim gibalno oviranim obiskovalcem.

Čeprav slovenska obala meri le nekaj več kot 46 kilometrov, je na njej mogoče najti več plaž, kjer so zagotovljeni prilagojeni dostopi, klančine, invalidske sanitarije in ponekod tudi pomoč pri vstopu v morje. Kljub napredku pa številne invalidske organizacije opozarjajo, da dostopnost še vedno ni povsod enaka. Na nekaterih plažah so sicer urejene poti do obale, vendar ostaja problematičen sam vstop v morje. Strokovnjaki s področja dostopnosti iz Zavoda Brez ovir poudarjajo, da bi bilo treba v prihodnje več pozornosti nameniti namestitvi posebnih bazenskih dvigal za spust v vodo, amfibijskih vozičkov ter dodatnemu usposabljanju osebja za pomoč invalidom.

V Kopru zaključujejo prenovo kopališča Žustrerna

V Mestni občini Koper so v zadnjih letih ob prenovah obalnega pasu veliko pozornosti namenili odpravljanju arhitekturnih ovir. V Kopru trenutno zaključujejo drugo fazo prenove kopališča Žusterna, ki bo do poletne sezone predvidoma že pripravljeno. Po novem bodo urejene nove pohodne površine in površine za sončenje, nameščene bodo klopi za sedenje in počitek, poseben poudarek pa bo namenjen dostopu do morja. Med pomembnejšimi pridobitvami bo namreč posebna betonska klančina, ki bo invalidom omogočala lažji in varnejši vstop v vodo.

Projekt prenove Žusterne vključuje tudi postavitev novih tušev in kabin za preoblačenje ter ureditev nove zaščitne ograje okoli olimpijskega bazena. Prenova prinaša še dodatne vsebine za različne generacije obiskovalcev. Ob olimpijskem bazenu bo zgrajen nov bazen za neplavalce, urejeno bo otroško igrišče, za večjo varnost na kopališču pa bodo postavljeni tudi novi stolpi za reševalce iz vode.

Mestna občina Koper pospešeno ureja tudi dostopnost za slepe in slabovidne. Vsakodnevno premikanje po Kopru je osebam z okvaro vida olajšala z izdelavo talne taktilne poti za slepe in slabovidne. Talne taktilne oznake so v Kopru s pomočjo Zavoda Brez ovir in podjetja TaktilPro že namestili pri sanaciji cest na Škofijah in pri Bauhausu, med ureditvijo žalne ploščadi na pokopališču v Škocjanu ter med vsako novo obnovo prehodov za pešce. V načrtovanju je tudi namestitev zvočnih signalov v semaforje in umestitev zvočnih najav na mestne avtobuse.

Piran uredil lažji vstop v morje za invalide

Obsežne prenove več priljubljenih obmorskih kopališč so v zadnjih mesecih izvedli tudi v Občini Piran. V preteklosti je bil dostop do morja za invalide v tem obalnem mestu onemogočen, ker mestno kopališče ni imelo uradnega statusa kopališča – zato tam ni bilo reševalca iz vode in tudi ne dostopa za invalide. Z letošnjim poletjem se to spreminja. V Občini Piran so potrdili, da je Javno podjetje Okolje Piran do začetka kopalne sezone 2026 uredilo dva nova dostopa v morje za invalide, in sicer na plaži Riviera in na osrednji mestni plaži pred Hotelom Piran.

Plaža Riviera je bila deležna posebnega urejanja in nasutja proda. Izravnali so betonske površine in odstranili nevarne stopnice. Ob tem so obnovili dostopne poti in izboljšali varnost. Obiskovalce tako zdaj pričakujejo urejena ploščad za sončenje in lažji dostopi v morje. Osvežitev je doživela tudi priljubljena plaža pred Hotelom Piran in območjem pri Gledališču Tartini. Tam so uredili nove stopnice in klančino za lažji dostop oseb na invalidskih vozičkih v morje, na plažo pa so nasuli nov prod, ki bo vsem kopalcem omogočil lažji vstop v vodo.

Portorož z nasutjem proda omogoča vstop v vodo brez stopnic

Portoroška plaža, največje in najbolj obiskano morsko kopališče v Sloveniji, se tudi letos intenzivno pripravlja na vrhunec poletne sezone. Pred začetkom poletja so upravljavci opravili vrsto vzdrževalnih del, uredili posamezne odseke obale in osvežili kopalne površine, zato bo priljubljena plaža obiskovalce pričakala v še bolj urejeni in privlačni podobi. Pomembna novost letošnje sezone je nadaljnja širitev prodnate plaže v Portorožu.

Letos so izvedli večje nasutje belega soškega proda na območju nekdanje plaže Metropol. Nova prodnata površina se v morje razteza okoli 15 metrov in bo kopalcem omogočala postopen vstop v morje brez uporabe stopnic, torej lažji dostop do vode, kar je še posebej pomembno za starejše obiskovalce, družine z otroki in osebe z zmanjšano mobilnostjo.

Dostopno kopališče v Izoli

Ko govorimo o dostopnem turizmu, Izola že vrsto let velja za eno najbolj prepoznavnih slovenskih destinacij. Poseben pomen ima območje pri Floramare Resortu, ki deluje pod okriljem Društva distrofikov Slovenije. Gre za eno redkih lokacij na Jadranu, kjer so infrastruktura, nastanitve in dostopi načrtovani posebej za osebe z različnimi vrstami invalidnosti. Plaža z imenom Floramare je locirana naprej od svetilnika in ima betonsko klančino, preko katere se lahko osebe na vozičkih zapeljejo v morje. Poleg klančine se na prilagojeni plaži nahaja tudi terapevtski bazen, ob katerem je bazensko dvigalo.  

Zraven omenjenega kopališča pa je moč najti tudi plažo slepih in slabovidnih, posebej prilagojeno ljudem s težavami vida, saj med drugim vključuje taktilne vodilne poti brez ovir in tipne oznake. Območje Simonovega zaliva in drugih kopališč se ravno tako postopoma prilagaja tudi osebam z zmanjšano mobilnostjo, kar dodatno širi možnosti za brezskrben obisk morja. Povsem prilagojena pa je tudi sprehajalna pot ob morju.

Novosti v Ankaranu

Invalidom je omogočen dostop tudi na nekaterih ankaranskih plažah, na primer na plaži Adria Ankaran, vključno z zunanjim bazenom, kjer nudijo bazensko dvigalo, in na kopališču Debeli rtič. Izstopa predvsem prenova območja Debelega rtiča v Ankaranu. Območje dobiva novo podobo z urejenimi zelenicami in prenovljeno infrastrukturo. Posebno pozornost namenjajo tudi izboljšanju pogojev za obiskovalce z različnimi potrebami. Med pomembnejšimi pridobitvami je nova pešpot do plaže, ki omogoča lažji dostop tudi osebam na invalidskih vozičkih in drugim gibalno oviranim obiskovalcem. Do vrhunca poletne sezone bodo na območju postavili še nove zunanje tuše in večji začasni sanitarni objekt.

Posodobitve pa niso omejene le na Debeli rtič. V Ankaranu so v zadnjih mesecih posege izvedli tudi na drugih priljubljenih kopališčih. Na plaži Študent so prenovili sanitarije, izboljšali dostop do morja in namestili nove zunanje prhe, s čimer želijo povečati varnost in udobje kopalcev. Na plaži Ankarančani so medtem uredili nove stopnice za lažji vstop v morje. Občina ob tem poudarja, da gre za del širšega načrta razvoja obalnega prostora, katerega cilj je ustvariti prijaznejše, varnejše in dostopnejše okolje za domačine, turiste, družine z otroki, starejše in osebe z invalidnostjo.

Klančina na plaži v Strunjanu

Tudi Strunjan nudi nekaj za obiskovalce z omejeno mobilnostjo. Plaža omogoča razmeroma samostojen obisk osebam na invalidskih vozičkih. Do morja vodi betonska klančina, ki olajša dostop do obale in vstop v vodo, obiskovalcem pa so na voljo tudi prilagojene sanitarije neposredno ob plaži. Prednost strunjanske plaže je predvsem mirnejše okolje v objemu narave, saj senco zagotavljajo drevesa in urejene zelene površine. Večjih infrastrukturnih novosti za letos niso napovedali.

Vrečke z odpadki, raztresene smeti in neprijeten vonj ob podzemnih zbiralnicah ostajajo prizor, s katerim se prebivalci središča Ljubljane srečujejo skoraj redno. V Javnem podjetju Voka Snaga poudarjajo, da je dolgoročno rešitev mogoče doseči predvsem s kombinacijo rednega vzdrževanja, učinkovitega nadzora ter odgovornega ravnanja uporabnikov.

Podzemne zbiralnice v mestnem jedru so tudi v zadnjih dneh spremljali prizori vrečk z odpadki, med katerimi so bile nekatere odprte, vsebina pa raztresena po okolici. Ob tem se pogosto širi tudi neprijeten vonj. Gre za težavo, ki se v Ljubljani ponavlja že dlje časa in med prebivalci povzroča vse več nezadovoljstva.

Urejeno ravnanje z odpadki ostaja ključni izziv

V Javnem podjetju Voka Snaga pojasnjujejo, da večina uporabnikov odpadke sicer pravilno ločuje in odlaga v zbiralnice, vendar še vedno prihaja do primerov neustreznega ravnanja. Posamezniki odpadke puščajo ob zbiralnicah ali pa ne upoštevajo navodil za uporabo sistema.

Kot poudarjajo v podjetju, vsak posameznik s svojim ravnanjem pomembno vpliva na urejenost javnega prostora in kakovost bivanja v mestu. Dolgoročno rešitev zato vidijo predvsem v usklajenem delovanju rednega čiščenja, nadzora in večje odgovornosti uporabnikov.

Ob tem dodajajo, da imajo vsi uporabniki kartic za dostop do potopnih zbiralnic na kartici navedeno številko dežurne službe JP Voka Snaga, kamor lahko sporočijo morebitne težave pri delovanju zbiralnic. Po prejemu obvestila se na lokacijo odpravi servisna služba, ki preveri stanje in odpravi morebitne tehnične napake.

»Zagotavljamo stalno spremljanje sistema, hitro odzivnost in sprotno odpravljanje težav, hkrati pa uporabnike pozivamo k odgovornemu in pravilnemu ravnanju z odpadki, saj je to ključno za urejeno in čisto okolje,« pojasnjujejo v podjetju.

Dodajajo še, da k večji ozaveščenosti prebivalcev prispevajo tudi z družbeno odgovorno akcijo Človek, čuvaj svoje mesto ter drugimi aktivnostmi, namenjenimi spodbujanju trajnostnega ravnanja in odgovorne uporabe javnega prostora.

V turistični sezoni vprašanj ostaja še več

V podjetju niso konkretno odgovorili, ali med konci tedna ali v času turistične sezone zaznavajo več nepravilno odloženih odpadkov ob podzemnih zbiralnicah. So pa že pred časom pojasnili, da je za pravilno ravnanje z odpadki v primeru kratkoročnih turističnih najemov odgovoren tudi najemodajalec.

Vsak lastnik stanovanja, ki nepremičnino oddaja v turistični oziroma kratkotrajni najem, mora goste seznaniti s sistemom ravnanja z odpadki. To vključuje navodila za pravilno ločevanje in odlaganje odpadkov ter omogočen dostop do pripadajoče podzemne zbiralnice z ustrezno kartico.