Nagrada Tomaža Kržišnika letos Marku Požlepu

Bienale neodvisne slovenske ilustracije, ena najvztrajnejših platform sodobne vizualne umetnosti pri nas, letos praznuje polnoletnost. V osemnajstih letih delovanja je predstavil več kot 150 ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so pomembno zaznamovali prostor sodobne ilustracije. V jubilejni, deseti izvedbi se jim pridružuje 21 novih avtoric in avtorjev, medtem ko priznanje Tomaža Kržišnika za življenjsko predanost umetniškemu izrazu prejme vizualni umetnik Mark Požlep.

Ilustracija kot prostor svobode in presečišč

Razstava 10. Bienala neodvisne ilustracije, ki je bila odprta včeraj v Kinu Šiška, znova dokazuje, da ilustracija že dolgo presega meje klasičnega medija. Koncept bienala temelji na prenosu ustvarjalne odgovornosti – sodelujoče avtorice in avtorji prejšnje izdaje izberejo nova imena, s čimer se oblikuje organska skupnost umetnikov, povezanih z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem. Njihova dela bodo na ogled do 28. novembra.

Na razstavi se predstavljajo ustvarjalke in ustvarjalci, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. Njihovi pristopi, tehnike in vizualne poetike razkrivajo raznolikost sodobnega izraza in občutljiv dialog s časom, prostorom ter osebnim doživljanjem sveta.

Avtorji jubilejne izdaje

Letošnjo selekcijo sestavljajo: Ana Marija Rauch, Anja Kralj, Darja Remc, Hana Černivec, Igor Poliščuk, Jernej Žumer, Johana Onchevski, Kaja Horvat, Manca Kovačič, Maša Pušnik, Matic Flajs, Mojca Novak (Mocculere), Neda Madjar, Nea Likar, Neo Nor, Neža Ambrožič, Nika Rosman, Nuri Vidrih, Špela Šafarič, Tamara Mihalič in Tatjana Toškov.

Umetnost v gibanju – ustvarjanje v živo

Dogajanje se je začelo že pred uradnim odprtjem razstave. Na Celovški cesti potekajo dopoldanske risarske akcije v sodelovanju z Europlakatom, ki bodo obiskovalce spremljale vse do 24. novembra. Popoldne je sledila tudi ustvarjalna delavnica kratkega stripa brez besed pod vodstvom Mojce Novak (Mocculere), posvečena izidu avtoričine strip-knjižice Mojčica, spomini na otroštvo, ki jo predstavlja ob bienalu.

Priznanje Tomaža Kržišnika Marku Požlepu

V okviru otvoritve so podelili tudi drugo priznanje Tomaža Kržišnika za življenjsko predanost iskrenemu in samosvojemu vizualnemu izrazu. Prejel ga je Mark Požlep, vizualni umetnik in poet sodobnega časa, katerega delo presega meje med dokumentiranjem, pričevanjem in osebno izkušnjo. Po besedah Saše Kerkoš, umetniškega vodje bienala, je Požlep »vir in priča neukrotljive sile časa, ki prepleta poslušanje, opazovanje in osebno izkušnjo, ter pri tem ohranja popolno zvestobo sebi«.

Kerkošova je ob tem dodala, da je priznanje namenjeno »mladim srcem, ki v minljivosti vztrajajo v svoji samosvojosti – pogumno, večno in nekompromisno«. Po podelitvi je sledilo uradno odprtje skupinske razstave 10. Bienala neodvisne ilustracije, ki tudi letos odpira prostor dialoga med umetnostjo, družbo in posameznikom.

Razstava ostaja odprta do 28. novembra v Kinu Šiška.
Ogled vseh del razstavljajočih ustvarjalcev 10. Bienala neodvisne ilustracije si je možno ogledati tukaj.

Slovenski oblikovalci so dosegli velik uspeh na mednarodni razstavi grafičnega oblikovanja ZGRAF. Studio AA je prejel glavno nagrado strokovne žirije, Studio Kruh posebno nagrado, Eduard Čehovin pa častno priznanje.

Oblikovalski studio AA, ki ga sestavljata Anja Delbello in Aljaž Vesel, je v Zagrebu prejel pomembno priznanje za slovensko oblikovalsko skupnost. Mednarodna strokovna žirija na 13. razstavi grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij ZGRAF v Zagrebu jima je dodelil glavno nagrado za oblikovanje publikacije Stripburger 30: Dirty Thirty, ki sta jo oblikovala ob 30. obletnici revije, posvečene alternativnemu stripu.

Prva velika nagrada za slovensko oblikovanje na ZGRAF-u
Ob prejemu nagrade je Vesel nagrado ocenil kot prelomen trenutek za Studio AA in za slovensko oblikovanje, saj je glavno nagrado na ZGRAF-u prvič prejel projekt iz Slovenije, med preteklimi nagrajenci pa so največja svetovna imena oblikovanja, kot so Stefan Sagmeister, Milton Glaser in Louise Fili.

Poleg grand prixa je studio prejel še posebno omembo žirije za projekt Skupno v skupnosti, s katerim se je Slovenija leta 2021 predstavljala na 17. arhitekturnem bienalu v Benetkah. Nagrada razstave ZGRAF je še ena v vrsti nagrad za publikacijo Dirty Thirty, s katero je studio AA že prejel nagradi na tekmovanjih Type Directors Club v New Yorku in Communication Arts Typography v Kaliforniji ter posebno omembo žirije na bienalu slovenskega oblikovanja Brumen.

Mednarodna žirija je skupno podelila 19 nagrad in posebnih omemb
Dodatno priznanje za slovensko oblikovanje je šlo v roke Studiu Kruh, v katerem delujejo Gregor Makovec, Gašper Uršič in Anže Jesenovec. Studio je prejel posebno nagrado hrvaške sekcije Mednarodnega združenja likovnih kritikov (AICA) za plakate, oblikovane za 22. Festival dokumentarnega filma v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Ob 50. obletnici razstave je izvršni odbor podelil tudi pet častnih priznanj, med njimi tudi Eduardu Čehovinu, profesorju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Obenem so nagrade prejeli še Ivan Picelj, Alfred Pal, Boris Ljubičić in Mirko Ilić.

Pomembna platforma za sodobno grafično oblikovanje praznuje jubilej
Mednarodno razstavo grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij ZGRAF so letos v Zagrebu priredili po osmih letih premora. Razstavo od leta 1975 pripravlja hrvaško združenje umetnikov uporabne umetnosti (ULUPUH), ob letošnji 50-letnici prve izvedbe pa se na njej predstavlja izbor 184 oblikovalcev z vsega sveta. Glavna razstava je po podatkih uradne spletne strani na ogled še do 24. junija v francoskem paviljonu.

Prijavljena dela je izbrala mednarodna žirija, ki so jo sestavljala ugledna imena svetovne oblikovalske scene v sestavi Peter Bankov, Melica Tascioglu Vaughan, 
Don Ryun Chang, Izvorka Jurić in Lawrence Zegen. Žirijo hrvaške sekcije Mednarodnega združenja umetnostnih kritikov so sestavljali Boris Greiner, Feđa Vukić in Bojan Dmitrović Krištofić.

Nagrada skupine OHO 2025 za mlade vizualne umetnike je letos šla v roke Nike Erjavec. Lovoriko ji je prineslo intermedijsko delo Mot(e)nje posesti, ki predstavlja nadaljevanje njene kontinuirane umetniške prakse.

V Galeriji P74 so nocoj za prejemnico nagrade skupine OHO 2025 za mlade vizualne umetnike razglasil Niko Erjavec. Za to priložnost je ustvarila delo Mot(e)nje posesti, ki predstavlja nadaljevanje njene kontinuirane umetniške prakse, so sporočili iz Zavoda Parasite. Hkrati so odprli razstavo nominirancev za nagrado, ki bo na ogled do 23. maja.

Nagrado za leto 2025 prejme tisto delo, ki se po mnenju žirije najbolj dosledno in lucidno ukvarja z aktualnimi družbenimi vprašanji na izrazito interdisciplinaren način. Delo Mot(e)nje posesti se nanaša na eno izmed najbolj perečih tegob sodobnega časa – na odnos med idejo o neskončnem človeškem napredku in idejo o samonikli naravi. Zmagovalna stvaritev je večplastna, angažirana in interdisciplinarna ter se nanaša na okoljska, družbenopolitična, zgodovinska in komunikacijska vprašanja sodobnega vsakdana, je še ocenila žirija.

Delo Mot(e)nje posesti povezuje principe kiparstva in zvočne umetnosti, kar je zgolj zaključna faza njene poglobljene umetniške raziskave. Omenjena prostorska in zvočna instalacija lahko ustvari potopitvene učinke, saj ustvarja kompleksen ambient, v katerem so združeni terenski posnetki, umetelni zvoki, najdeni objekti, tehnološki pripomočki in naravni materiali.

Intermedijska umetnica Nika Erjavec (1994) je leta 2021 magistrirala na oddelku za kiparstvo, pred tem je diplomirala na oddelku za unikatno oblikovanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Za serijo instalacij in hibridno umetniško raziskavo (ne)VIDNO je leta 2019 dobila študentsko Prešernovo nagrado ALUO-ja. V zadnjih desetih letih je razstavljala na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini.

Skozi svoje ustvarjanje se poglablja v vprašanja zvočnega onesnaženja v sodobnem urbaniziranem in industrializiranem svetu in odseva značilnosti geološkega obdobja, ki ga pogosto imenujemo Antropocen. V tem duhu se v svoji praksi navezuje na določene vidike sodobnega posthumanizma, s tem pa poudarja, da je človeška vrsta globoko povezana z vsemi živimi bitji in vrstami, ki nas obdajajo, še piše v utemeljitvi nagrade.

Ob nagrajenki so bili letos nominirani še Jurij Hartman, Lucija Klauž in Nežka Zamar. O nominirancih in nagrajenki je odločala strokovna žirija v sestavi kustos in pisec Miha Colner iz Ljubljane, galeristka Michaela Stock z Dunaja, vizualni umetnik Matej Stupica iz Ljubljane, kustosinja in kritičarka Janka Vukmir. Na javni razpis za nagrado je sicer tokrat prispelo 24 prijav.

“Veseli nas, da smo med številnimi prijavami izbrali štiri finaliste nagrade skupine OHO, ki v svojih delih izkazujejo izrazito različne interese in tendence, s tem pa kažejo na dejstvo, da je sodobna umetniška scena v slovenskem kulturnem prostoru zelo bogata in raznolika,” je zapisala letošnja žirija.

Nagrada skupine OHO, ki jo je pred 20 leti ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije centralne in vzhodne Evrope. Nagrajencu prinese umetniško rezidenco v New Yorku, ki jo zavod pripravlja v sodelovanju z ameriškimi partnerji. Dvomesečni rezidenci sledi še samostojna predstavitev nagrajenca v Galeriji P74 v Ljubljani.