V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo med 21. majem in 8. novembrom 2026 na ogled razstava, posvečena Bibi Bertok, eni najpomembnejših osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja. Razstava bo ponudila prvi celovit vpogled v delo oblikovalke, ki je s svojim pohištvom desetletja soustvarjala vsakdan številnih jugoslovanskih domov. Preko predstavljenih del, ki jih je MAO nedavno sprejel v svojo zbirko, bodo obiskovalci spoznali obseg in pomen njenega prispevka k razvoju oblikovanja pohištva v Sloveniji.

MAO vabi javnost, da z informacijami o ohranjenih kosih pohištva Bibe Bertok pomaga pri soustvarjanju razstave in predstavitvi pomembnega dela slovenske oblikovalske dediščine.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje iščejo ohranjene originalne kose pohištva, med drugim programov Manta, Plima, otroške sobe Nana in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabijo, da prispevajo k razstavi.

Pionirka sistemskega pohištva in prehod v avtorsko industrijsko oblikovanje

Biba Bertok (1941) je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bila slušateljica smeri B pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Leta 1968 se je kot njihova prva oblikovalka zaposlila v tovarni Alples v Železnikih. Podjetju se je vključitev oblikovalke v proizvodnjo kmalu obrestovala, saj je prav njeno delo odločilno prispevalo k prehodu podjetja iz podizvajalske proizvodnje v razvoj lastnih avtorskih programov. Že z zgodnjimi projekti, kot sta predsobni garnituri Alfa in Beta, je dosegla velik tržni in razstavni uspeh.

Od leta 1972 je delovala v Slovenijalesu, kjer je ustvarila vrsto prelomnih rešitev. Za patentirani univerzalni spoj sistemskega pohištva Brest Cerknica je prejela pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za otroško posteljico Nataša, njen najbolj prepoznaven in večkrat nagrajeni izdelek. Sledil je program Manta, ena največjih jugoslovanskih pohištvenih uspešnic, ter program ABA, za katerega je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1987 do upokojitve je delovala kot samostojna oblikovalka.

V času sodelovanja z velikimi pohištvenimi podjetji je pogosto naletela na odpor konservativnih komercialistov in se morala osebno pogajati, da so njene novosti prišle v prodajo. Njen zadnji pohištveni program Plima (1988) je na primer vključeval mizo, ki se poveča na način, kakršnega prej še ni bilo videti.

Kustosinji razstave Barbara Predan in Špela Šubic izpostavljata, da velja Biba Bertok za pionirko sistemskega pohištva pri nas, njeno delo pa zaznamujejo inovativni konstrukcijski principi, premišljena raba materialov in značilne kombinacije lesa, tekstila in barve.

Razstava in javni poziv: pomagajte ohraniti dediščino Bibe Bertok

Razstava Bibe Bertok je del razstavnega cikla Predogled, ki novo pridobljeno gradivo iz zbirke MAO z inovativnim pristopom odpira in predstavlja javnosti. Razstava bo temeljila na pohištvenih kosih ter bogati zbirki izvirnih načrtov, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih.

Za celovitejšo predstavitev oblikovalkinega opusa na razstavi vabimo javnost k sodelovanju pri iskanju ohranjenih originalnih kosov pohištva, med drugim programov Manta, otroške sobe Nana, Plima in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabimo, da prispevajo k soustvarjanju razstave in pomagajo, da pomemben del slovenske oblikovalske dediščine ponovno predstavimo širši javnosti. Javite se nam na: knjiznica@mao.si

V Centru Rog bodo razstavni program v marcu odprli s Slovenskim tednom nakita, aprila nadaljevali s Tednom materialov, med osrednjimi dogodki leta pa izpostavljajo tudi mednarodni trienale keramike UNICUM v organizaciji Narodnega muzeja Slovenije. Kot novost bodo pripravili pilotni projekt Skupnostna kuhinja.

Tudi v letu 2026 Center Rog napoveduje vsebinsko raznolik program, ki povezuje izobraževanje, produkcijo, razstavno dejavnost, rezidenčne programe in skupnostne projekte. Med programi, usmerjenimi v krepitev skupnosti in vključevanje različnih družbenih skupin, kot novost izpostavljajo pilotni projekt Skupnostna kuhinja.

Kot so sporočili iz Centra Rog, približno 30 odstotkov vsebin nastaja v sodelovanju z zunanjimi partnerji, ki v produkcijske prostore vnašajo raznolika znanja, prakse in pristope. V preteklem letu je bilo izvedenih 50 različnih programov. V pripravi je že poziv za sezono 2026/27, namenjen delavnicam, tečajem in krožkom v produkcijskih laboratorijih. Posebnost razpisa, ki bo predvidoma objavljen 12. februarja, ostaja možnost dolgoročnega sodelovanja s partnerskimi organizacijami.

Razstavni program se bo začel 26. marca s peto mednarodno razstavo Slovenski teden nakita, ki bo na ogled do sredine aprila. Na razpis se je prijavilo 154 oblikovalcev nakita z vsega sveta, mednarodna strokovna žirija pa je izbrala 55 razstavljavcev iz 27 držav.

Med 13. in 18. aprilom bo prvič potekal Teden materialov. Osrednji del bo razstava biomaterialov, ki jo bo spremljal razvejan program. Za otroke bo v sodelovanju z Malo ulico organizirana Igralnica materialov, v produkcijskih laboratorijih bodo potekale ustvarjalnice in delavnice za odrasle ter mojstrski tečaj s področja naravne gradnje. V Parku izbrisanih bo v sodelovanju z Ekologi brez meja in Mestno občino Ljubljana potekal tudi dan ponovne uporabe. Maja bo sledil naslednji razstavni vrhunec – odprtje 6. mednarodnega trienala keramike UNICUM.

Oblika in funkcija keramike: brezmejna raba

Razstava umetniške keramike, ki jo organizira Narodni muzej Slovenije, bo letos v Centru Rog prvič razširjena na področje sodobne uporabne keramike. Na javni poziv z naslovom Oblika in funkcija keramike: brezmejna raba se je odzvalo več kot sto ustvarjalcev, izbor razstavljenih del pa bo opravila tričlanska mednarodna žirija. Poseben del razstave bo namenjen kurirani predstavitvi sedmih poljskih oblikovalcev keramike, ki nastaja v sodelovanju z Inštitutom Adam Mickiewicz in poljskim veleposlaništvom v Sloveniji. Razstava bo na ogled do začetka septembra.

Med 27. majem in 21. junijem bo Park izbrisanih znova prizorišče festivala Svetloba gverila, ki poteka v organizaciji zavoda Forum Ljubljana in v koprodukciji s Centrom Rog.

Razstavno leto bodo zaključili novembra v okviru festivala Rog Dizajn Dnevi, v sklopu katerega bo na ogled tudi osrednja letna tematska razstava Rog Expo. Ta bo predstavila izdelke, nastale v okviru rezidenčnih programov ter programov v produkcijskih prostorih Centra Rog.

Skupnostni programi: Skupnostna kuhinja in dan soseda

Med programi, namenjenimi krepitvi skupnosti in spodbujanju vključevanja različnih družbenih skupin, Center Rog v sodelovanju s partnerskimi organizacijami nadaljuje projekt Novi začetki, namenjen osebam v postopku pridobivanja ali z že priznano mednarodno zaščito. Novost predstavlja projekt Skupnostna kuhinja, ki nastaja v partnerstvu in s finančno podporo Inštituta za migracije ZRC SAZU. Med osrednjimi skupnostnimi dogodki ostaja tudi dan soseda, ki bo potekal junija.

Rezidenčni programi: senčna struktura v parku in poudarek na keramiki

V okviru rezidenčnih programov načrtujejo tako individualne kot skupinske rezidence. Program Oblikovalec na rezidenci bo gostil do pet mednarodnih oblikovalcev, predvideni pa sta tudi dve skupinski izdelovalski rezidenci. Maja bo skupina oblikovalcev v parku izdelala senčno strukturo, druga skupinska rezidenca pa bo vsebinsko osredotočena na področje keramike.

Pomembno mesto tudi v prihajajoči sezoni ohranja rezidenčni program Pridi v Ljubljano!, namenjen slovenskim ustvarjalcem, ki delujejo zunaj osrednjeslovenske regije ali v zamejstvu.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje za leto 2026 napovedujejo ambiciozen razstavni program, ki bo prepletel raziskovanje zgodovine ter premislek o prihodnosti arhitekture in oblikovanja. V novembru bo vrata odprl tudi Bienale oblikovanja – BIO 29.

V okviru serije razstav Predogled bodo v MAO-ju nadaljevali predstavitve pomembnih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih je zgodovina arhitekture in oblikovanja pogosto zaobšla.

Spregledani opus Vlasta Kopača
V februarju bodo tako odprli razstavo Vlasta Kopača (1913–2006). Kopač je bil alpinist, gorski reševalec, risar, arhitekt, likovni opremljevalec knjig, grafik, oblikovalec, konservator, kartograf ter varuh naravne in kulturne dediščine. Pri pregledovanju njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa se je zelo kmalu izrazil vzorec prepoznavnih osebnih vrednot, ki jih je skozi risbo prenašal v prostor: temeljitost, vsestranskost in jasna sporočilnost, ki jo je zaradi širine svojih dejavnosti, znanja ter obrtniških talentov na videz zlahka izražal v svojih projektih.

azstava bo z originalnimi načrti in risbami opozorila na spregledanega avtorja, na celostnost njegovega opusa in na njegov pomen ter hkrati izpostavila dva izredno pomembna in tudi danes relevantna projekta – vzpostavitev Poti ob žici (PST), ki predstavlja še vedno aktualen in smiseln razmislek o drugačnih oblikah kolektivnega spominjanja, in turistične infrastrukture na Veliki Planini, ki v premišljeni kombinaciji modernega in tradicionalnega predstavlja nepreseženo rešitev ohranjanja prvotne podobe Male in Velike Planine v z obliko prvotnih značilnih stanov preoblikovanimi modernimi objekti za turistično nastanitev.

Od junija bo na ogled razstava Bibe Bertok, industrijske oblikovalke, ki je s svojim delom sooblikovala visoke standarde slovenskega pohištvenega oblikovanja. Doštudirala je na Fakulteti za arhitekturo. Najprej je bila zaposlena v Alplesu v Železnikih, kjer je uvedla oblikovalski oddelek. Že s prvimi projekti je bila opažena in nagrajena na razstavah – za predsobno garnituro Beta, sistemsko pohištvo Artus. Po štirih letih se je zaposlila v Slovenijalesu. Za vezno letev za sistemsko pohištvo Brest Cerknica je dobila pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za posteljico Nataša. Naslednja vsejugoslovanska uspešnica je bil pohištveni program Manta (1976), ki je prejel več nagrad, med drugim pohvalo na BIO 8, za program ABA je dobila nagrado Prešernovega sklada 1981. Od leta 1987 do upokojitve je bila samostojna oblikovalka.

Izbor sodobnega slovenskega oblikovanja in BIO 29
Med majem 2026 in majem 2027 bo na ogled razstava Made in Slovenia Centra za kreativnost (CzK), ki deluje pod okriljem MAO-ja. Predstavljen bo izbor sodobnega slovenskega oblikovanja, ki oblikuje istoimensko blagovno znamko. Na ogled bodo izdelki, ki so v letu 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, ki ga na podlagi javnih pozivov podeljujejo strokovne komisije CzK.

Projekt Made in Slovenia je sicer nastal kot odgovor na dolgoletno potrebo po sistematični promociji sodobnega slovenskega oblikovanja doma in v svetu, blagovna znamka in znak odličnosti Made in Slovenia pa sta namenjena prepoznavanju kakovostnih, trajnostnih, v Sloveniji oblikovanih in izdelanih produktov.

Bienale oblikovanja – BIO 29 bo potekal od 19. novembra 2026 do 4. aprila 2027 in bo raziskoval možnosti oblikovalskega delovanja v lokalnih in globalnih kontekstih. Z vzpostavitvijo lokalno globalne mreže oblikovalcev, ki bodo vključeni v projekt, bo povezal različne kulturno oblikovalske svetove, da bi odpiral najbolj aktualna vprašanja za sodobno družbo in okrepil delovanje oblikovalskega sektorja znotraj raziskovalno, produkcijskih in političnih diskurzov, so zapisali v MAO-ju. Kdo bo kustos BIO 29, bo znano v začetku decembra, odprt poziv za soustvarjalce bo sledil januarja 2026.

Po več letih končno spet stalna postavitev del iz muzejske zbirke
Leto bodo v MAO-ju sklenili z odprtjem dolgo pričakovane stalne postavitve zbirke MAO. Nova razstava bo muzejsko gradivo predstavila v kronoloških in problemskih sklopih ter poudarila razvoj arhitekturne in oblikovalske misli v Sloveniji. Sopostavljeni eksponati bodo obiskovalcem omogočili razumevanje preteklosti skozi sodobne prakse in razmislek o prihodnosti ustvarjalnosti.

Kot so še pojasnili, MAO že nekaj let nima stalne postavitve predmetov iz svoje zbirke, kar pogrešajo tako domači in tuji obiskovalci, hkrati je potrebna tudi kot stalni strokovni okvir za različne začasne razstave. Razstava bo predstavila zgodovino gradu in muzeja ter njegove zbirke. Zasnovana bo na podlagi odprtega koncepta, ki bo omogočal menjavanje eksponatov in prilagajanje razstavljenega gradiva aktualnim dogodkom, obletnicam in drugim vsebinskim poudarkom ter krepil nove načine interpretacije.

Še do novembra 2026 pa je v MAO-ju na ogled razstava Je narava moderna?, ki raziskuje zgodnje povezave med ekološkim mišljenjem ter arhitekturnimi in oblikovalskimi praksami. V petih tematskih sklopih predstavlja arhitekturne in oblikovalske projekte iz obdobja modernizma, predvsem med letoma 1950 in 1980, poleg tega odpira vprašanje, kako so slovenski arhitekti in oblikovalci razumeli naravo ter kako so vanjo vgrajevali ekološko misel, še preden je ta postala globalna tema.