Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Katera balkanska država se bo prva odpovedala premogu?

Objavljeno

dne

Severna Makedonija bo postala prva država na območju Zahodnega Balkana, ki bo v prihodnjih sedmih letih povsem prenehala z uporabo premoga, namesto tega pa bo sredstva usmerila v obnovljive vire.

Pred kratkim je Zoran Zaev, premier Severne Makedonije, naznanil, da bo država do leta 2028 povsem prenehala z uporabo premoga, do zastavljenega datuma pa bo zaprla tudi vse termoelektrarne, s čimer bo Severna Makedonija postala prva taka država na področju Zahodnega Balkana. Namesto tega se bodo v prihodnjih letih korenito preusmerili v zeleno transformacijo, načrtujejo pa tudi več investicij v obnovljive vire energije.

Severna Makedonija bo tako v prihodnjih sedmih letih razvila za kar 2200 MW kapacitet, ki bodo energijo proizvajale s pomočjo obnovljivih virov, pri čemer bodo za 1600 MW zaslužne sončne elektrarne, za 600 MW pa vetrne farme. Odločitev je za državo prelomna, saj termoelektrarne trenutno proizvedejo kar polovico električne energije, ki jo potrebuje Severna Makedonija.

Zoran Zaev, premier Severne Makedonije je naznanil, da bo država do leta 2028 povsem prenehala z uporabo premoga, do zastavljenega datuma pa bo zaprla tudi vse termoelektrarne, s čimer bo Severna Makedonija postala prva taka država na področju Zahodnega Balkana.

Termoelektrarne in premogovniki padajo kot domine

Premier je z novico, ki se je je Severna Makedonija sicer z zavezo dotaknila že v lanskem letu, navdušil ter s tem k akciji pozval tudi ostale države regije Zahodnega Balkana, ki se za prenehanje uporabe premoga še niso odločile. Premog postopoma postaja preteklost, države pa svoje termoelektrarne ter premogovnike zapirajo kot po tekočem traku, v nekaterih delih sveta odslužene komplekse celo preurejajo ter jih namenjajo proizvodnji energije s pomočjo obnovljivih virov.

Severna Makedonija bo v prihodnjih sedmih letih razvila za kar 2200 MW kapacitet, ki bodo energijo proizvajale s pomočjo obnovljivih virov, pri čemer bodo za 1600 MW zaslužne sončne elektrarne, za 600 MW pa vetrne elektrarne.

Severnomakedonsko strategijo zelene transformacije so z obljubo investicij podprle tudi nekatere tuje firme, ena od nemških energetskih korporacij tako na območju Severne Makedonije načrtuje gradnjo 400 MW vetrne elektrarne. Katera od držav bo sledila severnomakedonskemu zgledu ter prekinila onesnaževanje s premogom?

ZELENA ENERGIJA

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Objavljeno

dne

Avtor

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako dodali za skoraj 60 gigavatov dodatnih kapacitet. A v luči te nepretrgane rasti se evropski proizvajalci fotovoltaike soočajo z vse večjim izzivom – kitajsko konkurenco. Izdelki z Daljnega vzhoda so za tretjino cenejši, štiri velika evropska podjetja se soočajo z likvidnostnimi težavami. Evropska komisija pa želi, da bo do leta 2030 kar 40 odstotkov vseh sončnih panelov, nameščenih v EU, proizvedenih znotraj unije.

Evropski trg sončne energije se sooča s poplavo poceni uvoza s Kitajske, ki resno ogroža domačo proizvodnjo. Evropsko združenje proizvajalcev zato poziva k odločnim ukrepom, ki bi rešili domače proizvajalce. Toda kot pravi Marko Femc iz podjetja Plan net, “evropski industriji ni več pomoči.” 

Evropska unija stoji na prelomnici, saj si prizadeva za prehod v bolj trajnostno in energetsko samozadostno prihodnost. Zaveza k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je neizogibno povezana z investicijami v obnovljive vire energije, pri čemer sončna energija igra ključno vlogo. Poplava poceni izdelkov s Kitajske in Tajvana pomeni spopad z agresivno konkurenco, ki izkrivlja evropska tržna pravila. “Kitajska podjetja plačajo 6,5 odstotka DDV-ja, če izdelke izvozijo, jim država povrne 17,5 odstotka davka,” agresivni pristop opisuje Dag Kralj iz Bisola, enega bolje pozicioniranih in podjetij v Evropi. Dodaja, da se osredotočajo predvsem na kakovost in diverzifikacijo prodaje. 

V zadnjih tednih se je situacija še zaostrila, saj so štiri evropske tovarne sončnih panelov napovedale svoje zaprtje ali pa so že zaprle svoja vrata, med temi je tudi nemški Meyer Burger. Ta paradoks med naraščajočo potrebo po sončni energiji in upadajočo proizvodnjo znotraj EU je opozoril na nujnost ukrepanja. Kitajska deluje po petletkah in to je že njihov tretji cikel, kjer agresivno nastopajo na evropskem trgu, dodaja Kralj. “Ta zgodba s poceni paneli traja že vsaj deset let, Siemens in Bosch sta že leta 2013 končali proizvodnjo z milijardnimi izgubami. Ocenjujem, da je trenutno le pet odstotkov nameščenih panelov v Evropi tudi evropskega porekla.” 

Ponovno davčni ukrepi?

Zaradi presežne globalne proizvodne zmogljivosti, ki jo poganjajo zlasti kitajske tovarne, so cene sončnih panelov padle na točko, kjer so evropski proizvajalci prisiljeni prodajati izdelke z velikimi izgubami. Industrijske skupine pozivajo k ukrepom, da bi se spopadle s to grožnjo. “Evropski proizvajalci so na robu,” pravi Johan Lindahl, generalni sekretar Evropskega sveta za proizvodnjo sončnih panelov (ESMC), ki zahteva hitro in odločno ukrepanje.

Na mizi je več možnosti, ki vključujejo protidampinške preiskave proti Kitajski, ki bi lahko privedle do višjih uvoznih tarif, in spodbude za države članice, da ohranijo proizvodnjo. V duhu kriznega odziva so uradniki EU poudarili, da Komisija “preučuje vse možnosti” in da je pripravljena sprejeti trgovinske ukrepe.

A medtem ko nekateri v industriji, kot je ESMC, menijo, da so evropski proizvajalci tik pred propadom in bi lahko brez nujne podpore zaprli svoje obrate v treh mesecih, drugi, kot je združenje SolarPower Europe, pozivajo proti trgovinskim oviram, saj bi to lahko škodilo industriji in ogrozilo podnebne cilje EU. Tudi Robert Otorepec s podjetja Sol Navitas meni, da takšni ukrepi ne bodo imeli posebne koristi. “To je Evropa že večkrat poskušala, a ji doslej ni uspelo. Tudi evropski proizvajalci solarnih panelov komponente uvažajo s Kitajske. Kakovost pri tem pa ni nič slabša, pač kupiš izdelke višjih cenovnih razredov.”

Na terenu je tako, pravi, da glavne komponente sončne elektrarne večinoma kupujejo od kitajskih podjetij, kamor sodijo solarni moduli in razsmerniki, od evropskih dobaviteljev pa kupujejo nosilne konstrukcije in električne omarice. Podporne komponente z nižjo dodano vrednostjo. “V domeni Kitajske bodo kmalu tudi hranilniki električne energije.”

Evropa se sooča tudi s poplavo kitajskih električnih vozil, ki so veliko cenejša.

Kitajska, ki je lani namestila več sočnih kapacitet kot ves svet skupaj, se lahko tudi odloči in vso proizvedeno količino namesti na domačih tleh. “To posledično lahko povzroči pomanjkanje panelov v Evropi in dvig cen,” dodaja Kristijan Brecl s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Industrijski predstavniki in uradniki EU se tako morajo odločiti in poiskati ravnovesje med zaščito domače industrije in spodbujanjem rasti nameščanja obnovljivih virov energije, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza in zagotovili, da bo evropski trg sončne energije lahko izpolnil svoje obljube za prihodnost.

Pripravil: Miha Kranjc

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Eko sklad: več sredstev za okoljske naložbe in zmanjšanje energetske revščine

Objavljeno

dne

Avtor

Eko sklad je povečal sredstva na dveh odprtih javnih pozivih, in sicer za kreditiranje okoljskih naložb občanov ter za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za zmanjševanje energetske revščine. Na prvem je po novem na voljo 35 milijonov evrov, na drugem pa 10 milijonov. Spremembi je Eko sklad objavil v uradnem listu.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov je Eko sklad objavil julija in tedaj razpisal za skupno 15 milijonov evrov ugodnih posojil. Danes je sredstva povečal na 35 milijonov evrov. Sredstva so med drugim na voljo za nakup toplotne črpalke, obnovo fasade in zamenjavo oken, gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih stanovanjskih stavb, nakup okolju prijaznih vozil.

Na voljo so posojila s fiksno (2,8 odstotka) ali spremenljivo obrestno mero (trimesečni euribor + 1,0 odstotka). Posameznik lahko poda več vlog za dodelitev kredita, lahko pa za kredite za isto naložbo zaprosi tudi več upravičencev.

Vloge je mogoče oddati do objave zaključka javnega poziva v uradnem listu oziroma do razdelitve razpisanih sredstev.

Povečali so tudi sredstva za nepovratno finančno spodbudo za zmanjševanje energetske revščine. Po novem je na voljo skupno 10 milijonov evrov, potem ko je sklad v začetku decembra razpisal pet milijonov evrov.

Prijavijo se lahko vsa materialno ogrožena gospodinjstva, ki prebivajo v energetsko neučinkovitih stavbah ali v neustreznih bivanjskih razmerah. Gospodinjstvo bo lahko prejelo do 18.000 evrov.

Vlogo na javni poziv je mogoče vložiti do objave zaključka poziva v uradnem listu. Vložiti jo je mogoče osebno, po navadni pošti ali po elektronski pošti.

Nadaljuj z branjem

ZANIMIVOSTI

Lumar in Janja Garnbret za življenje brez emisij 

Objavljeno

dne

Družinsko podjetje Lumar in zlata slovenska olimpijka Janja Garnbret združujeta moči v želji po izničevanju ogljičnega odtisa. Napredno družinsko podjetje, ki velja za vodilnega na trgu pri gradnji sodobnih energetsko varčnih skoraj nič-energijskih objektov iz naravnih materialov, ter športnica, ki premika meje mogočega, sta v želji po zmanjševanju vplivov na okolje sklenila večletno sodelovanje. 

 Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar, je ob podpisu pogodbe dejal: »S ponosom in veseljem začenjamo sodelovanje z Janjo, najboljšo plezalko na svetu. Delimo skupne vrednote in prepričanja o našem vplivu na družbo ter okolje. Skrb za trajnostni razvoj, minimalno onesnaževanje okolja ter energetsko učinkovita gradnja so trendi današnjega časa in osnovne smernice našega delovanja ter razvoja. K temu smo zavezani tudi pri sodelovanju z Janjo in njen bodoči dom bo odražal te vrednote.« 

»Skupne vrednote in poznavanje načina delovanja sta glavna razloga, da sem v Lumarju prepoznala idealnega partnerja za gradnjo svojega doma. Všeč mi je njihova zavezanost trajnosti in kakovosti bivanja, kako jim uspe združiti udobje in stil z nizko porabo energije. Mislim, da se še nikoli nismo tako zavedali vplivov na okolje, kot se jih zaveda moja generacija. Zato ne želim sklepati kompromisov, ko se odločam za svoj dom. Dom brez emisij pri tem ni le možnost, to je odločitev, ki sem jo sprejela. Ko vidiš, da se lahko v trajnostnem domu počutiš tako udobno kot tudi dobro, je takšna odločitev povsem enostavna.« pravi Janja Garnbret. 

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 dneva nazaj

Deceuninck, proizvajalec PVC profilov, je lansiral kalkulator za enostavnejše in učinkovitejše merjenje ogljičnega odtisa

Deceuninck, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev PVC profilov za okna in vrata, je v skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu poslovanju...

RAZSTAVA2 dneva nazaj

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega...

OBLIKOVANJE3 dnevi nazaj

AJM prejel prestižno German Innovation Award 2024

Mednarodno priznanje za inovacijo AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z...

Uncategorized4 dnevi nazaj

Martina Vovk imenovana za novo direktorico Moderne galerije

Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija...

GRADNJA4 dnevi nazaj

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav  iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj...

Materiali5 dni nazaj

WC sistem, ki varčuje z vodo

Varčevanje z vodo: ste kdaj razmišljali o stranišču? Ko gre za varčevanje z vodo v zasebnih gospodinjstvih, mnogi pomislijo na...

Arhitektura1 teden nazaj

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

UMETNOST1 teden nazaj

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik...

DOGODKI2 tedna nazaj

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični...

BIVANJE4 tedni nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

POPULARNO