Evropska unija bo prekinila financiranje Beneškega bienala, potem ko se je Rusija po večletni odsotnosti znova predstavila na letošnji mednarodni razstavi sodobne umetnosti. Po odločitvi Evropske komisije bodo sredstva, ki so bila doslej namenjena bienalu, preusmerjena v podporo evropski filmski produkciji in razvoju sodobnih tehnologij.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen je pred dnevi na družbenem omrežju X zapisala, da odprtje ruskega nacionalnega paviljona ni skladno z vrednotami, ki jih želi Evropska unija podpirati s financiranjem kulturnih projektov. Ob tem je poudarila, da bi morale pobude, financirane z evropskim javnim denarjem, prispevati h krepitvi demokratičnih vrednot, ki po njeni oceni v današnji Rusiji niso spoštovane.

Prekinitev subvencije v višini dveh milijonov evrov

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier je 21. julija sporočil, da je Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) po opravljeni pravni presoji in na priporočilo Evropske komisije sprejela odločitev o prekinitvi tekoče subvencije Beneškemu bienalu v višini dveh milijonov evrov.

Po njegovih besedah morajo kulturni projekti, financirani iz evropskih javnih sredstev, varovati demokratične vrednote ter spodbujati odprt dialog, raznolikost in svobodo izražanja. Dodal je, da teh načel današnja Rusija po stališču Evropske komisije ne spoštuje.

Rusija se na bienale vrača po začetku vojne v Ukrajini

Rusija letos prvič sodeluje na Beneškem bienalu po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja 2022. V svojem nacionalnem paviljonu predstavlja razstavo The Tree is Rooted in the Sky (Drevo je zakoreninjeno na nebu), pri kateri poleg ruskih sodelujejo tudi številni mednarodni umetniki.

Pri projektu sodeluje več kot 50 mladih glasbenikov, pesnikov in filozofov iz Rusije ter drugih držav, med njimi Argentine, Brazilije, Malija in Mehike. Ruski delegat za mednarodne kulturne izmenjave Mihail Švidkoj je marca letos za Art News poudaril, da razstava po njegovem mnenju dokazuje, da ruska kultura ostaja vpeta v mednarodni prostor. Ob tem je dejal, da so želeli ustvariti projekt, v katerem se prepletajo različni kulturni glasovi in jeziki.

Leta 2022 so ruski umetniki, ki bi morali nastopiti na bienalu, v znak protesta proti vojni svoje sodelovanje odpovedali, dve leti pozneje pa je Rusija svoj nacionalni paviljon prepustila Boliviji.

Na letošnjem bienalu sodeluje 99 držav

Za obiskovalce je 61. mednarodni umetnostni bienale vrata odprl 9. maja, razstave v beneškem Arzenalu, Vrtovih in na drugih prizoriščih pa bodo na ogled do 22. novembra. Letos sodeluje 99 držav, med njimi tudi Izrael, kar predstavlja opazno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko se je predstavilo 88 držav.

Slovenijo zastopa projekt Zvočna sled nevidne hiše kolektiva Nonument Group, ki ga sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Slovenski predstavniki so bili med približno 200 umetniki, kustosi in drugimi kulturnimi delavci, ki so pred odprtjem bienala podpisali odprto pismo s pozivom k izključitvi Izraela iz letošnje prireditve.

V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami – največkrat ženskimi liki – obiskovalca povabijo v intimne prizore notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih razmerij moči.

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Fragile, na kateri umetnica predstavlja novejši opus. V ospredju njenega ustvarjanja je razmislek o krhkosti sodobnih družbenih odnosov ter negotovem položaju posameznika v času informacijske prenasičenosti.

S prečiščeno in stilizirano figuraliko Ana Sluga prav skozi odsotnost odvečnih detajlov ustvarja izrazito psihološko napetost in občutek rahle tesnobe vsakdana, ki zaznamuje sodobni čas. Vizualne, prostorske in idejne poudarke povezuje v ambientalno postavitev, ki z razstavnim prostorom vzpostavlja premišljen dialog ter gledalca nagovarja na več ravneh.

Postavitev v nekdanji samostanski cerkvi odpira vprašanja, kako sploh poiskati ustrezen likovni jezik za upodobitev resničnosti prve četrtine 21. stoletja – obdobja, ki ga zaznamujejo negotovost, preobremenjenost z informacijami in vse bolj krhki medosebni odnosi.

V njenem opusu posebej izstopajo portreti žensk, ki niso klasične upodobitve družbenih vlog ali ustaljenih konvencij, temveč univerzalni odsevi neizrečenih odnosov in komaj zaznavnih premikov moči med posamezniki.

Kot poudarjajo v galeriji, razstavljena dela skozi metaforične poudarke posegajo tudi v temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v sodobni družbi ter o razmerju med skupnostjo in posameznikom.

Ana Sluga je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski študij slikarstva pa je poleg ljubljanske akademije opravljala tudi na Akademiji umetnosti v Talinu v Estoniji. Od leta 2003 aktivno deluje na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču. V svojem ustvarjanju se posveča stiliziranim in metaforičnim podobam sodobnega vsakdana, ki jih oblikuje z značilno ploskovno slikarsko govorico, čistimi barvnimi površinami ter tudi z uporabo drugih umetniških medijev in pristopov. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled do 26. avgusta.

V Muzeju za sodobno umetnost Kunsthaus Graz trenutno raziskujejo motiv cvetja kot simbola miru, minljivosti in razsvetljenja. Dve razstavi, ki ju povezuje ta na prvi pogled krhek, a pomenljiv motiv, odpirata razmislek o odnosu med človekom, naravo in sodobno družbo. Na skupinski razstavi 30% Dandelion sodeluje tudi slovenska vizualna umetnica Neja Tomšič.

Naslov razstave izhaja iz misli pionirke bioumetnosti Suzanne Anker, ki opozarja, da si ljudje z rastlinami delimo kar tretjino genskega zapisa. V dialogu s pesmijo Emily Dickinson razstava odpira vprašanje naše povezanosti z rastlinskim svetom. Prav ta povezanost nas lahko uči odprtosti, ponižnosti in odpornosti – vrednot, ki jih sodobni čas pogosto potiska v ozadje. Razstava tako zagovarja bolj pozoren odnos do vsega, kar raste počasi, traja in gradi skupnost.

Poseben poudarek nosi delo Neje Tomšič Manjkajoči deli (The Missing Pieces, 2026). Instalacija se navezuje na zgodbe aleksandrink, slovenskih žensk, ki so v 19. stoletju odhajale na delo v Egipt kot dojilje. Umetnica njihov spomin prepleta z motivom goriškega radiča in ikonografijo antičnih reliefov s Ptuja, kjer so upodobljene dojilje kot zaščitnice družin. S subtilno vizualno govorico odpira vprašanja zgodovinskega spomina in nevidnih ženskih zgodb.

Razstava se umešča tudi v širši kontekst današnjih izzivov – od ekoloških kriz do posledic kolonializma in digitalizacije. V tem okviru številna dela obiskovalca nagovarjajo k premiku perspektive in k ponovnemu razmisleku o tem, kaj pomeni lepota in kako jo razumemo.

Med izpostavljenimi deli je tudi medijska instalacija Circadian Bloom umetnice Anna Ridler, ki s svojo »cvetlično uro« obiskovalca vabi v ritem narave, kjer se cvetovi odpirajo in zapirajo v skladu s ciklom dneva in noči. Sonya Schönberger pa skozi zgodbo trgovine z vrtnicami razkriva kompleksne povezave med cvetjem, globalno ekonomijo in identiteto.

Pomemben del razstave predstavlja tudi participativni projekt Herbarij čustev umetnice Regula Dettwiler, ki obiskovalce vabi, da prispevajo svoje suho cvetje in tako soustvarjajo zbirko osebnih zgodb in spominov.

Razstava 30% Dandelion bo v Gradcu na ogled do 8. novembra. Sočasno si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo Hybrid Pleasures. Helen Chadwick Supported by Liesl Raff, retrospektivo britanske umetnice Helen Chadwick, ki skozi motiv rastlin raziskuje odnos med telesom, naravo in konstrukcijami ženskosti.