Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in akademiku Stanku Kristlu, ki nas je zapustil v začetku letošnjega leta, se zdaj, le nekaj mesecev pozneje, pretreseni poslavljamo od njenega dolgoletnega svetovalca za arhitekturo in urbanizem, akademika Fedje Koširja.

Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so Koširja označili za “lucidnega in pronicljivega kritika, raziskovalca, intelektualca, pisca, misleca: teoretika in praktika”.

Njegovi nazori in dejanja so bili “nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni”, so še zapisali. Star je bil 84 let.

Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je Košir v 70. in 80. letih preteklega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.

Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli središče Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), središče Nikšiča (1971), središče južnega Zagreba (1971), središče Kraljeva (1974), središče Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).

Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V njegovem opusu velja omeniti tudi spomeniško realizacijo kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).

Za vlado je izdelal dve primerjalni presoji lokacij, primernih za protokolarno uporabo predsednika vlade in urada predsednika republike (2002 in 2005). Konkreten rezultat je odločitev za gradnjo sedanjega kongresnega središča na Brdu pri Kranju. Izdelal je tudi študijo prostorske umestitve premične kulturne dediščine v Idriji (2007).

Podpisal se je tudi pod vrsto strokovnih člankov, večino je izdala fakulteta za arhitekturo leta 2000. Objavil je tudi devet monografij. Za objave je prejel dve Plečnikovi medalji (1995 in 2010). Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo Expo 2020. Stroški odstranitve bodo znašali najmanj 1,5 milijona evrov.

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o izvedenih dejavnostih pri projektu Expo City Dubaj po koncu delovanja slovenskega paviljona.

Paviljon bi podarili organizatorju, če bo zanimanje
Analiza ministrstva o mogočih rešitvah za paviljon je pokazala, da obstajata dve možnosti: oddaja paviljona v dolgoročni najem ali odstranitev paviljona in povrnitev zemljišča v prvotno stanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Glede na predvidene stroške obeh možnosti se je vlada na predlog gospodarskega ministrstva odločila za odstranitev paviljona. Ta bi potekala v letih 2024 in 2025, ocenjena vrednost odstranitve pa bi znašala najmanj 1,5 milijona evrov.

Če bo obstajala možnost prodaje paviljona organizatorju, ki bi ga nato odstranil na lastne stroške, ali možnost, da se paviljon podari, bo Slovenija to možnost izkoristila, so navedli na vladi.

Svetovna razstava Expo 2020 je od oktobra 2021 do konca marca 2022 potekala v Dubaju, Slovenija pa se je na njem z lastnim paviljonom predstavljala kot pametna država z visokim turističnim potencialom.

Življenje po Expu
Oktobra 2022 je bil sprejet vladni sklep, da bo paviljon deloval eno leto v okviru gospodarskega ministrstva oziroma javne agencije Spirit Slovenija. Za obdobje med 28. oktobrom 2023 in 15. decembrom 2023 je bil paviljon oddan podjetju Knauf Insulation, ki ga je v tem obdobju uporabljalo za lastne potrebe. V času podnebne konference COP28 so bile na njem izvedene tudi številne dejavnosti in dogodki ministrstev in agencije Spirit, so še pojasnili na vladi.

Nagrade še brvi v Irči vasi, zbirki esejev o vrtovih, projektu Mete Kutin in idejni prenovi narodnega doma.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v Plečnikovi hiši v Ljubljani znova podelil Plečnikove nagrade, ki po besedah predsednika žirije Mateja Vozliča nagrade podeljuje delom, ki povezujejo umetniško imaginacijo s sodobnimi socialnimi, političnimi, ekonomskimi, tehnološkimi in okoljskimi dogajanji ter ki dokazujejo, da njihovi avtorji s svojim delovanjem niso le aktivni ustvarjalci prostora, ampak celotne družbe. Žirijo sestavljajo še člani Blaž Babnik Romaniuk, Matjaž Bolčina, Luka Javornik in Mia Roth Čerina.

V petih kategorijah nagrad za arhitekturno realizacijo večjega merila, za arhitekturno realizacijo manjšega merila, za javni prostor, za strokovno publicistiko in za bogatitev prostorske kulture je žirija izbrala eno Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo.

Najvišje arhitekturno priznjanje letos v Žičko kartuzijo
Glavno nagrado je žirija letos namenila nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji avtorjev Roka Žnidaršiča, Jerneje Fischer Knap, Sama Mlakarja, Katje Ivić in Dina Mujića. Podelili so še štiri medalje in študentsko štipendijo.

Nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika predstavlja v slovenskem in širšem prostoru nov pristop pri obravnavi arhitekturnih posegov v krhko in zgodovinsko bogato dediščino ruševin. Znotraj različnih strokovnih pogledov, ki segajo od konservativnega pristopa, temelječega na prizadevanju za ponovno vzpostavitev historične strehe, do ohranjanja nostalgične podobe ruševine, avtorji uspešno povežejo obe skrajni in na videz nezdružljivi točki tega razpona s sodobnim, odprtim in abstraktnim arhitekturnim jezikom, piše v utemeljitvi nagrade.

Nagrada za realizacijo manjšega merila delu 2 prenovi
Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je žirija namenila delu 2 prenovi avtorjev arhitekture Matije Bevka, Vase J. Perovića, Valentina Tribušona, Roka Primažiča, Antonie Rubić in Irene Salord Vila. Po mnenju žirije sta prenovi vzorčna primera vse bolj aktualne obravnave posegov v anonimno obstoječe arhitekturno tkivo. V obeh projektih je vzpostavljeno ravnovesje med grobimi industrijskimi elementi in čistim, za življenje primernim zaključkom, ki ga zaznamujejo dosleden poudarek na vizualni angažiranosti, pridih surovosti in skrb za detajl.

Nagradi brvi za pešce in kolesarje v Irči vasi in zbirki esejev o krajinski arhitekturi
Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora je prejel projekt Brv za pešce in kolesarje v Irči vasi in avtorji Blaž Budja, Rok Jereb, Marjan Pipenbaher, Tomaž Weingerl in Dušan Stupar. Kot piše v utemeljitvi, je brv spoštljivo umeščena v prostor, z reko vzpostavlja tesen odnos in dosega ravnovesje, v katerem gradnja dopolnjuje naravno okolje. Avtorska ekipa arhitektov, krajinskih arhitektov in inženirjev je presegla idejo inženirskega objekta, saj ta postane skoraj krajinska poteza.

Plečnikova medalja za strokovno publicistiko je bila podeljena angleški izdaji knjige Garden and metaphor: essays on the essence of the garden avtoric Ane Kučan in Mateje Kurir. Knjiga po mnenju žirije pomeni izviren prispevek k razvoju krajinskoarhitekturne misli v mednarodnem kontekstu. Zbirka esejev odstira raznovrstnost pomenov vrta za njegovo navidezno samoumevnostjo.

Priznanje za pedagoško delo Meti Kutin z udeleženci programov za tretje življenjsko obdobje
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture pa je prejel projekt Mete Kutin Mesto živi v ljudeh. Kot piše v utemeljitvi, je v svojih temah in vplivu mnogoplasten. Obsega pedagoško, raziskovalno, ustvarjalno in emancipatorno delo, ki ga Meta Kutin izvaja z udeleženci in udeleženkami programov Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Njen prispevek bogati prostorsko kulturo, saj odpira teme starosti, vseživljenjskega učenja in prostorskega razvoja v odnosu do našega bivalnega okolja. Žirija je podelila še štipendijo Plečnikovega sklada Neži Brankovič za magistrsko delo Dom v zalivu, idejna zasnova prenove Narodnega doma v Trstu.

Podelitev Plečnikovih nagrad spremlja tudi vrsta spremljevalnih dogodkov
V prvem nadstropju Plečnikove hiše je do 9. junija tudi na ogled razstava Plečnikove nagrade 2024: Artefakti, ki nagrajena dela predstavlja skozi temeljno idejo projekta. Sorodna razstava se bo odprla tudi v galeriji Dessa, kjer tradicionalno razstavljajo nagrajene projekte. Razstavo v galeriji Dessa bo pospremil katalog v slovenskem in angleškem jeziku.