GRADNJA
Potniški terminal Luke Koper dokaz, da je lesena montažna gradnja možna tudi na večjih objektih
Nov terminal iz lesene masivne križno lepljene X-Lam CLT konstrukcije je bil zmontiran v 20 delovnih dneh.
Če so še nedavno v klasičnem gradbeništvu pri gradnji večjih poslovnih objektov prevladovali gradbeni materiali kot so opeka, beton in jeklo, les pa je bil nekoliko zapostavljen, danes ni več tako. Predvsem v ekološko zavednih in razvitih deželah je les postal nepogrešljiv gradbeni material v trajnostni in ekološki gradnji.
Omejitve v lesenih konstrukcijah so vedno manjše. Sodobne tehnologije predelave in lepljenja lesa v večje linijske in ploskovne elemente so pripeljale do tega, da lahko določene zahtevnejše konstrukcije izvedemo lažje, enostavneje in celo stroškovno veliko bolj učinkovito kot s klasičnimi gradbenimi materiali.
Lesen dvoetažni objekt
V X-Lam CLT tehnologiji v kombinaciji z lesenimi lepljenimi nosilci ter v kompoziciji z jeklenimi stebri nosilci je bila sprojektirana in izvedena optimalna hibridna konstrukcija dvoetažnega etažnega poslovnega objekta v Kopru. S kompozicijo različnih vrst konstrukcijskih elementov je bila glede na robne pogoje urbanizma, arhitekture in funkcije objekta izvedena konstrukcija, ki glede na lahkotnost in odprtost prostorov ter fasadnih odprtin kljubuje vsem obtežnim vplivom na lokaciji objekta.

Gradbeno dovoljenje za nov potniški terminal je Luka Koper pridobila avgusta 2024, gradnja se je pričela novembra istega leta. Izvedbo objekta je prevzelo koprsko podjetje Makro 5 gradnje d.o.o., ki je kot glavni izvajalec v posamezne faze izvedbe objekta vključeval podizvajalce. Leseno konstrukcijo objekta je izvedlo podjetje CBD d.o.o., ki je specializirano za projektiranje, konstruiranje in izvedbo lesenih masivnih konstrukciji iz križno-lepljenih (X-Lam) CLT ploskovnih elementov.
Potniški terminal Luke Koper je zgrajen na obali ob Vojkovem nabrežju v neposredni bližini starega mestnega jedra. Objekt je bil dokončan maja 2025 in bo letno lahko sprejel iz turističnih ladij preko 125 tisoč turistov ter več kot 60 tisoč članov posadke.
Sodobno in trajnostno stičišče poti, ki Slovenijo povezuje s svetom, je izvedeno v leseni konstrukciji, ki je v notranjosti večinoma vidna. Osnovno konstrukcijo objekta predstavlja lesena masivna konstrukcija iz ploskovnih elementov (stene, medetažne in strešne plošče) v kombinaciji z lesenimi lepljenimi nosilci ter z integriranimi jeklenimi stebri in nosilci. Celotna konstrukcija je temeljena na AB plošči, ki je lokalno podprta z AB piloti. Z zunanje strani je lesena konstrukcija obdana z izolacijo in alu fasadnimi elementi.
Zelo pomembno za trajnost lesene konstrukcije je, da ni izpostavljena atmosferskim vplivom ter da je v času eksploatacije objekta suha, kar pa pomeni, da morajo biti vsi detajli na zunanjem ovoju objekta ustrezno načrtovani in tudi izvedeni. Enako velja za strojne inštalacije in za vse »mokre« prostore v objektu. Samo suha lesena konstrukcija bo trajna in bo uporabniku nudila vse prednosti, ki jih ima les kot naravni gradbeni material.

X-Lam CLT tehnologija
Sodobna arhitektura posega po »X-Lam« CLT elementih tudi v zahtevnejših arhitekturnih konstrukcijskih izvedbah. Lesen konstrukcijski »X-Lam« sistem z uporabo lesenih masivnih križno lepljenih CLT elementov (CLT = Cross Laminated Timber) je ploskovni sistem, kjer so X-Lam CLT stene in medetažne plošče izdelane od 6 pa tudi preko 32 cm debelih večslojnih panelov. Ploskovni elementi so večinoma standardne širine in poljubne dolžine s korakom po 10 cm do največje dolžine, ki jo predstavlja dolžina stiskalnice, kar pa je odvisno od posameznega proizvajalca.

Ker tehnologija proizvodnje X-Lam CLT elementov zahteva pravokotne oblike proizvodnih površin, je potrebno pri popisih za X-Lam elemente, ki sestavljajo konstrukcijo objekta, ločiti pravokotne površine in površine, ki niso pravokotnih oblik. Cena za izdelavo ploskovnega materiala, iz katerega se izrežejo sestavni elementi konstrukcije, namreč zavisi od proizvedene površine, zato je potrebno nepravilne oblike, ki jih v proizvodnem procesu ni mogoče optimizirati in pri katerih nastanejo določeni odrezi, ki jih proizvajalec obračuna, pravilno upoštevati. Pride lahko tudi več kot 20 odstotkov odreza v primeru specifične konstrukcijske sestave, ki precej odstopa od proizvodnih zahtev.
Pri optimizaciji proizvodnih površin je pomembna tudi vidnost površin in usmerjenost lesenih vlaken. Tako je potrebno pri popisu površin X-Lam CLT elementov pri nepravilnih oblikah predvideti tudi odrez proizvodnih površin.

Velika količina različnih sestavnih elementov (X-Lam CLT, Glue-Lam in jekleni elementi) zahteva skrbno načrtovanje dobav in poteka montaže. Skupaj s sestavnico in montažnimi načrti se pripravijo specifikacije elementov po tovornih listah skupaj z veznim materialom, kjer je glede na potek montaže pomembna časovna sinhronizacija vseh dobav.
Lesena masivna X-Lam konstrukcija je trenutno najsodobnejša tehnologija gradnje v trajnostnem gradbeništvu, ki je že nekaj let v eksponentnem porastu v vseh razvitih deželah sveta. Omogoča izjemno potresno odpornost in visoko požarno varnost, veliko hitrost in natančnost gradnje, je naravna in ekološka, kar daje uporabniku najboljše bivalno in delovno ugodje.

POTNIŠKI TERMINAL
Lokacija: Vojkovo nabrezje Koper
Investitor: LUKA KOPER d.d.
Projektant arhitekture: AA KULTURA d.o.o.
Projektant gradbenih konstrukcij: Geoportal d.o.o.
Izvajalec: glavni izvajalec Makro 5 gradnje d.o.o.
Izvajalec lesene konstrukcije: CBD d.o.o.
Več o tehnologiji lesene masivne X-Lam CLT gradnje: www.cbd.si
GRADNJA
Nova Fakulteta za strojništvo: sodoben kampus znanja v vrednosti 160 milijonov evrov
»Nova stavba Fakultete za strojništvo bo stičišče vrhunskega znanja, raziskovanja in inovacij. Z njo bomo naši akademski skupnosti zagotovili pogoje, primerljive z najboljšimi univerzami v Evropi,« je ob podpisu pogodbe o financiranju poudaril rektor Univerze v Ljubljani. Gradnja enega največjih visokošolskih projektov pri nas se bo začela letos, zaključek pa je predviden v treh letih. V nadaljevanju predstavljamo trenutno stanje in načrtovano podobo nove fakultete.
Podpis pogodbe za enega največjih infrastrukturnih projektov
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič sta podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje in vzpostavitve raziskovalne infrastrukture Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Projekt, vreden 160 milijonov evrov, sodi med največje infrastrukturne in raziskovalne naložbe zadnjih let. Financiranje bo zagotovljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Brdo kot novo tehnološko univerzitetno središče
Fakulteta se bo iz sedanje lokacije v središču Ljubljane, kjer deluje v neposredni bližini Filozofske fakultete, preselila na Brdo. To območje se postopno razvija v pomembno univerzitetno vozlišče na področju tehnike in tehnologije, saj tam že delujejo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Biotehniška fakulteta. Selitev bo dodatno okrepila interdisciplinarno sodelovanje in povezovanje med sorodnimi področji.
Nove fakultetne stavbe že letos
»Poleg finančnih virov so kakovostni infrastrukturni pogoji ključni za razvoj visokošolskega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela,« je ob podpisu poudaril minister Igor Papič. Univerza v Ljubljani bo že letos pridobila dve novi stavbi, saj se zaključujeta novogradnji Medicinske in Veterinarske fakultete. V prihodnjih letih se jima bosta pridružili še nova Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo.


Pogoji za razvoj, primerljivi z evropskim vrhom
Rektor Gregor Majdič je izpostavil, da nova stavba ne bo le arhitekturna pridobitev, temveč predvsem prostor, namenjen razvoju vrhunskega znanja. »Z novo infrastrukturo bomo ustvarili pogoje, ki so primerljivi z najboljšimi evropskimi univerzami, hkrati pa bomo okrepili svojo vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi družbe,« je poudaril.

Načrtovani novi študentski domovi
Ob tem je minister Papič skupaj s predstavniki Družbe za svetovanje in upravljanje podpisal tudi pismo o nameri za gradnjo novega študentskega doma v Ljubljani. Predviden objekt bo stal ob Dunajski cesti, v bližini Fakultete za družbene vede, Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete, ter bo zagotavljal približno 500 dodatnih postelj.
V pripravi je tudi projekt novega študentskega doma na Roški, kjer načrtujejo okoli 380 postelj. Zadnji študentski dom v Ljubljani je bil sicer zgrajen leta 2006, zato nove kapacitete predstavljajo pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev študentov.

GRADNJA
Hitra cesta na Koroškem: potrjen prostorski načrt za odsek Slovenj Gradec–Dravograd
Vlada je sprejela državni prostorski načrt za odsek hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom na severnem delu tretje razvojne osi. Gre za pomemben korak k vzpostavitvi sodobne prometne povezave, ki bo prispevala k policentričnemu razvoju države, večji decentralizaciji, gospodarski rasti in izboljšani prometni varnosti, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
Država z danes potrjenim dokumentom načrtuje skoraj 12 kilometrov dolgo štiripasovno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda ter naprej proti meji z občino Ravne na Koroškem. Načrt vključuje tudi dvopasovno navezovalno cesto med Otiškim Vrhom in zahodnim delom Dravograda ter dvopasovno obvozno cesto po južnem in vzhodnem robu mesta.
S sprejetjem prostorskega načrta se za severni odsek Slovenj Gradec–Dravograd zaključuje ena najzahtevnejših faz umeščanja v prostor, hkrati pa se odpirajo možnosti za nadaljnje priprave na gradnjo, so po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu.
Ob tem je civilna iniciativa opozarjala na potrebo po zaščiti kmetijskih zemljišč ter vključevanju predlogov lokalnih prebivalcev, zato je pozivala k preložitvi odločanja o prostorskem načrtu.

Na severnem delu tretje razvojne osi sicer že poteka gradnja 17,5 kilometra dolgega odseka med Velenjem in priključkom Slovenj Gradec jug, ki naj bi bil dokončan do jeseni 2029. Za približno 14 kilometrov dolg odsek med avtocesto pri Šentrupertu in Velenjem Dars še pridobiva gradbeno dovoljenje, medtem ko se zadnji del trase – od Dravograda proti Ravnam na Koroškem, Prevaljam in Holmcu ob meji z Avstrijo – še umešča v prostor.
Na ministrstvu so ob tem poudarili, da vzporedno potekajo tudi aktivnosti na južnem delu tretje razvojne osi. Srednji odsek med Celjem in Novim mestom je trenutno v fazi študije variant, ki obravnava možne trase, njihove vplive na okolje in izvedljivost ter predstavlja podlago za nadaljnje prostorske odločitve in pripravo na gradnjo.
Tretja razvojna os po navedbah ministrstva sodi med štiri največje infrastrukturne projekte aktualne vlade.
GRADNJA
Dostopna najemna stanovanja: DSU začenja projekt v Novi Gorici
V Sloveniji se napoveduje nov val gradnje dostopnih najemnih stanovanj. Državna družba DSU je objavila javno naročilo za projektiranje in gradnjo nove stanovanjske soseske na območju Majskih poljan v Novi Gorici. Projekt je namenjen predvsem gospodinjstvom z nižjimi in srednjimi prihodki ter naj bi prispeval k večji dostopnosti najema za mlade, družine, starejše in zaposlene v deficitarnih poklicih.

Po zaključku vseh faz bo nova soseska obsegala najmanj 510 stanovanj oziroma približno 35.000 m² bivalnih površin. Gradnja bo potekala postopno. V prvi fazi je predvidena izgradnja najmanj 214 stanovanj v skupni izmeri približno 15.000 m², ki naj bi bila najemnikom na voljo predvidoma leta 2029. V nadaljevanju bo zgrajenih še najmanj 296 stanovanj, skupaj okoli 20.000 m², ki bodo postopoma oddana med letoma 2031 in 2034.

Trajnostno zasnovana nova soseska
Projekt bo umeščen na približno 31.000 m² velikem zemljišču in bo obsegal 11 stanovanjskih objektov. Po napovedih investitorja bo soseska zasnovana trajnostno, z energijsko učinkovitimi stavbami in nizkimi obratovalnimi stroški, kar naj bi najemnikom zagotavljalo dolgoročno cenovno dostopno bivanje.
Gre za prvi projekt družbe DSU v segmentu dostopnih najemnih stanovanj, ki zapolnjuje vrzel med socialnimi in tržnimi stanovanji. Kot poudarja glavni direktor družbe Mitja Križaj, projekt temelji na modelu, ki združuje socialno funkcijo stanovanjske politike z dolgoročno finančno vzdržnostjo. Investicija je zasnovana kot finančno zaprta celota, pri kateri naj bi prihodki iz najemnin pokrivali stroške gradnje in upravljanja ter omogočali omejen, približno 3,5-odstotni donos na vložena sredstva.

Nadaljevanje projektov tudi drugod po Sloveniji
DSU ob projektu v Novi Gorici napoveduje tudi nove investicije na drugih lokacijah. V Šmartnem pri Ljubljani je predvidena gradnja 63 stanovanj, od katerih naj bi bila prva na voljo že prihodnje leto. Hkrati so v pripravi projekti, ki bi lahko v prihodnjih letih zagotovili več kot 2.300 novih stanovanj na različnih območjih po Sloveniji.

Med potencialnimi lokacijami so območja Stegne, Stolpniška, Kamnolom Podutik in Trnovsko predmestje v Ljubljani, pa tudi Maribor City, Slomškova v Ajdovščini in Grenc v Škofji Loki.
DSU poleg tega preučuje tudi možnost nakupa kompleksa z več kot 500 študentskimi najemnimi stanovanji v Ljubljani, ki že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje. V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa se pripravlja tudi projekt študentskega doma Brinje v Ljubljani, ki bi lahko zagotovil približno 500 novih postelj.
Po navedbah družbe bodo vse načrtovane investicije usmerjene v čim hitrejše in stroškovno učinkovito zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine.
-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda

