Arhitektura
Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023
Pretekli teden je v Ljubljani potekala podelitev nagrad OHS AWARD izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije. Nominirani so bili vsi projekti, ki jih je strokovna žirija uvrstila v letni program festivala. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je predstavitev dobre arhitekture in približevanje pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog.
Večplastnost nagrade OHS AWARD je danes še posebej pomembno izpostaviti iz dveh vidikov – nagrado izglasuje splošna javnost, ki je uporabnik prostora in katerim je arhitektura v izhodišču namenjena. Poleg arhitektov pa nagrada prepoznava tudi pomembno vlogo lastnikov oz. investitorjev in izvajalcev, ki jim je mar in razumejo pomen kulture prostora za razvoj skupnosti danes in v prihodnje.

Glasovanje za najboljše predstavljene arhitekturne projekte na festivalu Odprte hiše Slovenije je potekalo na spletu med 14. aprilom in 3. majem 2023. Obiskovalci festivala, so si lahko ogledali 80 projektov različnih arhitekturnih tipologij in po svojem izboru glasovali za najboljši projekt v kategorijah javnih in zasebnih objektov. Organizatorji Odprtih hiš Slovenije so v času glasovanja prejeli skupno več kot 8000 glasov in izpostavljajo, da prav vsi projekti, ki so bili vključeni v festivalski program izkazujejo visoko kakovost oblikovanja prostora ter predstavljajo primere dobre prakse na področju arhitekture v Sloveniji.
Med nominiranimi projekti je v kategoriji javnih objektov javnost za najboljše izbrala Osnovno šolo Oskarja Kovačiča Škofije (avtorji arhitekture: Studio.a+v), ki s svojo zasnovo učencem pripoveduje o svoji dvojnosti: o šoli kot izobraževalni ustanovi, kjer posameznik sledi skupnim vzorcem vedenja in izobraževanja, kar se v zasnovi odraža v formalni razporeditvi učilnic, in o šoli kot prostoru druženja, ki podpira razvoj posameznika kot individualnega subjekta s svojo voljo, ustvarjalnostjo, sposobnostmi in domišljijo, kar se v zasnovi odraža skozi višinsko in tlorisno razgiban sistem skupnih prostorov z neposredno povezavo z zunanjostjo.


Nagrado prejme tudi projekt Tehnološki park Ptuj (avtorji – arhitektura: Styria arhitektura d.o.o., interier: Biro Biro d.o.o., krajinska arhitektura: krajinska arhitektura, Sara Peternel s.p.). Pri projektu gre za prenovo in dozidavo stavbe nekdanjega oficirskega paviljona opuščene vojašnice na Ptuju, ki so jo arhitekti prenovili za potrebe novega tehnološkega parka. Historična stavba leži na arheološko pomembnem območju v bližini Ptujskega gradu, ki je kulturni spomenik državnega pomena, zato je bila posebna pozornost namenjena sodelovanju s konservatorji in arheologi. Zaradi dodatnih prostorskih potreb so zasnovali nov, steklen prizidek. S stavbo in vrtom ga povezuje linijski prostorski element, ki se vije po terenu ter ob tem prevzema vloge opornega zidu in urbane opreme.


Javnost je v kategoriji javnih objektov nagradila še nov Vrtec Kočevje – enota Čebelica (avtorji – arhitektura: Svet vmes, krajinska arhitektura: Kolektiv Tektonika), ki sanira degradirano območje v središču Kočevja ter na eni sami lokaciji zgosti vzgojno-izobraževalni program, nekoč lociran v drugih neustreznih objektih. Igralnice lesenega, 16-oddelčnega vrtca so organizirane okoli dveh atrijev, ki omogočata prehod svetlobe globoko v objekt ter vzpostavita dve zunanji igralnici v notranjosti volumna, okoli katerih se zvrstijo podporni prostori. Vrtec odlikujeta tudi razgibano zunanje igrišče in igralna terasa.


V kategoriji zasebnih objektov so nagrado OHS AWARD prejeli trije odlični projekti. Vilo na Podmarku je prvotno zgradil italijanski arhitekt Pietro Venuti po koncu prve svetovne vojne. Umestil jo je na vzpetino, v razgiban vrt z veliko betonsko pergolo. Notranjost vile je bila skozi čas grobo predelana. Od prvotne zasnove se je ohranila zgolj osnovna nosilna konstrukcija, streha in kamnito opečna fasada. Vila in vrt se trenutno prenavljata (avtorji arhitekture: OUT d.o.o.), cilj prenove pa je vzpostaviti prvotno razporeditev prostorov in živahen originalni kolorit objekta.


Nagrado OHS AWARD je prejel tudi projekt Meksika 2.0. – Novo poglavje / Novo obdobje (avtorica arhitekture: MA_ST_AR, Maja Stamenković). Navdih za prenovo stanovanja je bil dialog med umetnostjo in arhitekturo. Izčiščenost obstoječega volumna stavbe omogoča umestitev novega z minimalnimi posegi, obenem pa spodbuja veliko domišljije, kreativnega pristopa, ustvarjalnosti in razmišljanja izven okvirja. Nova tlorisna zasnova odseva obdobje, v katerem živimo. Barvni poudarki z umetniškimi kosi pohištva pa dajejo prostoru poseben značaj.


V kategoriji zasebnih objektov je bila nagrajena tudi Hiša na Krasu (avtor arhitekture: RVA arhitekturna delavnica), ki stoji na robu nekoč kamnoseške vasice na Krasu, kjer se vas izteka v okoliška polja. Naročnika sta želela rekonstruirati in dograditi manjšo obstoječo hišo in jo spremeniti v zdrav, trajnosten družinski dom, povezan z lokalnim izročilom. Členjena zasnova omogoča dinamično prehajanje prostorov in optimalne razglede na okoliško pokrajino. Kamen iz lokalnega kamnoloma, les, apno in v notranjosti tudi ilovica dajejo hiši pridih topline in domačnosti.


Odprte hiše Slovenije so arhitekturna platforma za razumevanja arhitekture v vsakdanjem življenju in spodbujanje trajnostnega načrtovanja prostora. Povezujejo različne strokovnjake na področju načrtovanja, gradnje in prenove stavb, notranje opreme, zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja. Zavzemajo se za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. OHS vabijo slehernika, da vstopi v odlično slovensko arhitekturo.
Festival OHS temelji na enostavnem konceptu, ki sleherniku omogoča stik in osebno izkušnjo v kakovostni arhitekturi. Vodeni ogledi, ki potekajo pod strokovnim vodstvom arhitektov, konservatorjev, inženirjev, lastnikov, investitorjev in izvajalcev pa obiskovalcem omogočajo, da celostno spoznajo nastanek in pomen posameznega arhitekturnega dela. Tema letošnjega festivala je bila »Zaveze arhitekture«, ki je izpostavljala moč in odgovornost arhitekture kot nosilke pozitivnih sprememb pri reševanju pomembnih družbenih in okoljskih izzivov.
Naslednji vseslovenski festival odlične arhitekture bo potekal v aprilu 2024.
Več o sodobni slovenski arhitekturi si lahko ogledate na www.odprtehiseslovenije.org.
Arhitektura
Nadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so ga zasnovali v biroju Vidic Grohar Arhitekti. Priznanje so podelili v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2026 v finskem mestu Oulu.
Kot izhaja iz utemeljitve Nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, nagrajeni projekt posebej izstopa po premišljeni začasni preobrazbi in oživitvi industrijskega kompleksa. Prepričal je predvsem s tem, da »z nizom natančnih in stroškovno učinkovitih posegov na novo opredeljuje razmerje med trajnostjo in ponovno rabo ter ustvarja zaporedje prilagodljivih in vključujočih prostorov, ki širijo kulturno življenje mesta«, so sporočili iz Fundacije Mies van der Rohe.

Projekt, ki premišljeno povezuje trajnost in preobrazbo
Med finalisti je nadomestna Drama izstopala po svoji sposobnosti, da vstopa v dialog z obstoječimi strukturami kot z živimi arhitekturnimi artefakti in s tem odpira nove možnosti razumevanja odnosa med trajnostjo in spremembo. Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti deluje že drugo sezono.
Poleg nadomestne Drame je priznanje prejela tudi prenova kongresnega centra iz 50. let prejšnjega stoletja Charleroi Palais des Expositions v Belgiji, pod katero sta se podpisala arhitekturna studia AgwA in AjdvivagwA.
Žirija je nagrajena projekta izbrala med kar 410 nominiranimi deli. Po ogledu projektov in obsežnih strokovnih razpravah je pri obeh prepoznala arhitekturo, ki deluje z obstoječimi danostmi, sprejema omejitve in na novo opredeljuje možnosti preobrazbe, ponovne rabe ter prenove v sodobnem evropskem prostoru.
Nagrajena primera kot odsev sodobnih arhitekturnih usmeritev
V obrazložitvi so pri fundaciji zapisali, da projekta razkrivata vzporedna pristopa k posegom v grajeno okolje večjega merila, pri katerih delo z obstoječim postaja temelj inovacije. Po njihovem mnenju dokazujeta, kako lahko arhitekturna inteligenca podedovane strukture preoblikuje v prilagodljive in pomenljive prostorske infrastrukture, sposobne podpirati nove rabe in kolektivne izkušnje.

Po navedbah fundacije nagrajena projekta tvorita tudi »koherenten sklop, ki odraža ključne smeri sodobne arhitekture«.
Nagrajenca sta ob podpori programa Ustvarjalna Evropa na Finskem razglasili Fundacija Mies van der Rohe in Evropska komisija.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

-
EKOLOGIJA2 meseca nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazajPrapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji
-
Arhitektura2 meseca nazajPrenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajZgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
-
Dizajn2 meseca nazajNova dimenzija funkcionalnosti in oblikovanja
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova Kulturnega doma Črnomelj: sodobna posodobitev z ohranjenim zgodovinskim značajem
-
GRADNJA2 meseca nazajHitra cesta na Koroškem: potrjen prostorski načrt za odsek Slovenj Gradec–Dravograd
-
E-Mobilnost1 mesec nazajPreobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči

