Evropa se hkrati sooča s stanovanjsko krizo in podnebnimi pritiski, dejstvo pa je, da bivanjsko okolje potrjeno vpliva na zdravje ljudi. Tudi v Sloveniji več kot tretjina prebivalcev živi v neustreznih razmerah, prenova stavb pa kljub spodbudam ne dosega evropskih ciljev.

Evropejci večino časa preživimo v zaprtih prostorih, zato kakovost bivalnega okolja ni zgolj vprašanje udobja, temveč pomemben dejavnik javnega zdravja. Nova raziskava “Healthy Buildings, Healthy Lives”, ki sta jo pripravila Buildings Performance Institute Europe (BPIE) in podjetje Velux, razkriva, kako prebivalci Evrope doživljajo stavbe, v katerih živijo, delajo in preživljajo svoj prosti čas.

Več kot 50 % zaposlenih meni, da delovno okolje vpliva na njihovo počutje

Podatki iz raziskave dodatno potrjujejo močno povezavo med kakovostjo notranjega okolja in zdravjem. Skoraj 40 % vprašanih meni, da razmere v njihovem domu močno vplivajo na njihovo telesno in duševno počutje, med zaposlenimi pa je ta delež še višji, saj več kot polovica zaposlenih poroča o pomembnem vplivu delovnega okolja na njihovo dobro počutje.

Podobne izzive zaznavamo tudi v Sloveniji. Po podatkih Barometra zdravih domov je več kot tretjina Slovencev izpostavljena vsaj enemu dejavniku nezdravega bivalnega okolja, najpogosteje vlagi oziroma plesni, ki prizadene kar 21 % ljudi. Kot opozarja arhitektka Neža Močnik, se pomen kakovostnega bivalnega okolja pogosto podcenjuje: “Če je posameznik hkrati izpostavljen vlagi, mrazu, hrupu in pomanjkanju svetlobe, je verjetnost za poslabšanje zdravja tudi do štirikrat večja. Zgradbe tako niso več zgolj vprašanje infrastrukture ali energetike, temveč vse bolj postajajo tudi vprašanje javnega zdravja.”

Domovi nam ne nudijo zaščite pred vročinskimi valovi

Številni domovi nam ne nudijo ustrezne zaščite pred vsemi podnebnimi ekstremi. Skoraj polovica (45 %) Evropejcev meni, da njihovo bivališče ni ustrezno prilagojeno vročinskim valovom, medtem ko jih četrtina dvomi o njegovi odpornosti proti mrazu. Kot poudarja raziskava, se situacija ne razlikujejo bistveno med severnim in južnim delom Evrope, kar kaže na širši sistemski izziv prilagajanja stavb podnebnim spremembam. Podobne izzive prebivalci zaznavajo tudi v drugih stavbah, kot so pisarne, šole in bolnišnice.

Tudi v Sloveniji je starost stavbnega fonda nadpovprečna, saj je bil velik delež stavb zgrajen pred sodobnimi standardi energijske učinkovitosti. Več kot 40 % enostanovanjskih hiš je namreč uvrščenih v najslabše energijske razrede, kar se kaže v večjih toplotnih izgubah, višjih stroških bivanja, poleti pa tudi v pregretem bivalnem okolju.

Uporabniki si zelo želijo sprememb, a žal ne poznajo rešitev

Želja po izboljšavah je seveda ogromna, kar šest od desetih vprašanih namreč podpira strožje standarde za načrtovanje in vzdrževanje stavb, ki bi bolje varovali zdravje in dobro počutje. A med podporo in dejanskimi možnostmi za uresničitev teh sprememb zeva vrzel. Kar 70 % Evropejcev namreč ne pozna obstoječih smernic ali standardov za zdrave stavbe, kar kaže na pomanjkanje informacij in komunikacije. Hkrati več kot polovica vprašanih podpira dodatna javna vlaganja ali subvencije za prenove stavb.

Na dom smo preveč navezani, da bi ga zlahka zapustili

Tretjina vprašanih se za prenovo doma ne odloči predvsem zaradi finančnih omejitev. Pomembno vlogo pa ima tudi pomanjkanje znanja o učinkovitih rešitvah ter negotovost, katere izboljšave bi prinesle največji učinek. Raziskava ob tem izpostavlja tudi druge ovire, kot so administrativne zahteve, omejitve pri najemniških stanovanjih in praktični izzivi izvedbe prenov.

Raziskava obenem kaže, da so ljudje močno navezani na svoje domove. Le dobra tretjina bi razmislila o selitvi v bolj zdravo bivališče, večina pa vidi rešitev v prenovi obstoječih stavb. To potrjuje, da je prihodnost bivanja predvsem v izboljševanju obstoječega fonda, ne pa v množični selitvi.

Evropa pod pritiskom, Slovenija zaostaja: brez prenove stavb ni zdrave prihodnosti

Ugotovitve prihajajo v času, ko Evropa vse intenzivneje razpravlja o stanovanjski krizi, prenovi stavbnega fonda in podnebni odpornosti. Razprave poudarjajo potrebo po hitrejši prenovi stavb, ciljanih investicijah in jasnih standardih kakovosti. Podobno velja za Slovenijo, kjer prenova stavb postaja ena ključnih prioritet zelenega prehoda, a kljub spodbudam, predvsem prek Eko sklada, tempo prenov še vedno zaostaja za cilji. Letna stopnja prenove se giblje okoli enega do dveh odstotkov, medtem ko bi morala za doseganje evropskih ciljev znašati približno dva do tri odstotke.

“Stavbe so prostor, kjer živimo, se učimo, delamo in okrevamo. Vplivajo na naše počutje, našo učinkovitost in naše zdravje. Ko stavbe ne delujejo ustrezno, posledice niso abstraktne. Kažejo se namreč v višjih stroških energije, slabšem zdravstvenem stanju in naraščajoči družbeni neenakosti. Zato zdrave stavbe niso le dodana vrednost, temveč temelj odporne, konkurenčne in socialno pravične Evrope,” zaključuje arhitektka Neža Močnik.

Viri:

• Publikacija Raziskava Healty Buildings, Health Lives
• Raziskava Health Homes Barometer  
• Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050

Novi zapor v Dobrunjah je zasnovan kot prostorski sistem, ki presega klasično razumevanje zaporniške arhitekture. Arhitekti so zapor obravnavali kot »mesto v malem« in v njegovo zasnovo zavestno vnesli elemente stanovanjske tipologije. Projekt ne naslavlja zgolj prostorske stiske slovenskega zaporniškega sistema, temveč odpira tudi vprašanje, kako lahko arhitektura prispeva k učinkovitejši rehabilitaciji in resocializaciji zaprtih oseb.

Modularna organizacija kot prostorski in socialni eksperiment

Osnovni gradnik zapora v Dobrunjah so moduli, zasnovani za 16 zapornikov, ki tvorijo manjše bivalne enote. Gre za odmik od tradicionalne zaporniške tipologije, saj moduli delujejo kot avtonomne skupnosti z lastno notranjo organizacijo. Modularni pristop je sicer v sodobni zaporniški arhitekturi razširjen, vendar praviloma zaradi racionalizacije gradnje in večje standardizacije varnostnih sistemov.

V primeru Dobrunj modularnost ni bila primarno ekonomsko vodilo. Ključno izhodišče je bilo oblikovanje okolja, ki omogoča delo z manjšimi skupinami zapornikov. »Delo z manjšimi skupinami se v praksi izkazuje za učinkovitejše in prinaša boljše rezultate,« je ob ogledu zapora pojasnil vodja oddelka za varnost Andrej Kužnik.

Ideal skupnosti znotraj strogo nadzorovanega okolja

Zamisel zapora kot bivalne skupnosti ima neizogibno tudi idealistično razsežnost. Arhitekt Davorin Počivašek iz biroja Arhitekti Počivašek Petranovič jo razume kot ponujeno možnost: »Na nek način je idealistično, a zapornikom je treba dati priložnost. Če je ne izkoristijo, je ne.«

Izkušnje iz tujine sicer kažejo, da vzpostavljanje skupnostnih odnosov pogosto otežujejo etnična in kulturna raznolikost zaporniške populacije, ki je značilna predvsem za zapore z velikim deležem zaprtih oseb zaradi mednarodnih kaznivih dejanj.

Prvi natečaj kot formativni projekt biroja

Za biro Počivašek Petranovič ima zapor v Dobrunjah poseben pomen, saj je bil to prvi javni natečaj, na katerega se je novo ustanovljeni biro prijavil – in ga tudi dobil. »Preučevali smo sodobne tuje zapore, a projekt razvijali zelo avtorsko. Veliko mojih prejšnjih izkušenj izhaja iz večstanovanjske gradnje, kar se je neposredno preneslo v zasnovo zapora,« pojasnjuje Počivašek.

Notranja oprema kot del varnostne arhitekture

Modularna zasnova je bila tudi zahteva naročnika. Poleg celic modul vključuje čajno kuhinjo in skupni prostor, namenjen skupnim dejavnostim zapornikov. Celice so predvidene za enega, dva ali tri uporabnike, notranjo opremo pa so po načrtih arhitektov izdelali zaporniki sami.

Pri zasnovi opreme so bile varnostne zahteve izjemno natančne. »Cilj je bil čim manj skritih prostorov. Omare imajo le sprednjo stranico, talno ogrevanje pa nadomešča radiatorje, kjer bi sicer lahko prihajalo do zlorab prostora,« pojasnjuje arhitekt.

Mikrointervencije narave v zaprtem sistemu

Pomembno vlogo pri zasnovi zapora ima tudi stik z naravo, četudi v zelo omejenem obsegu. Avstrijska arhitektka in kriminologinja Andrea Seelich, ki se ukvarja z načrtovanjem zaporov, poudarja pomen neposredne izkušnje narave: možnost sajenja, rasti in skrbi za živo okolje ima dokazano pozitiven učinek na psihofizično stanje zapornikov.

V Dobrunjah so ti principi udejanjeni v manjših atrijih, ki jih uporablja po 32 zapornikov iz dveh modulov. Vegetacija je namenoma nizka, kar je del varnostnega koncepta, obenem pa ohranja osnovni stik z naravnimi elementi.

Program, ki se bo oblikoval skozi rabo

Zapor vključuje tudi zunanje visoke grede, športne površine in telovadnico, ki bo občasno služila kot sodna dvorana. Arhitekti opozarjajo, da se bo dejanski način uporabe teh prostorov pokazal šele skozi čas. »Takšnih prostorov v slovenskih zaporih doslej ni bilo, zato se bo morala praksa uporabe šele razviti,« ocenjujejo.

Pomemben programski del zapora so delavnice, namenjene pridobivanju poklicnih znanj, ter večnamenski verski prostor za različne veroizpovedi. Dvodelni prostor z zenitalno svetlobo iz stropne odprtine deluje kot eden redkih izraziteje kontemplativnih ambientov v kompleksu.

Tehnološki preskok in prostorske omejitve predstavitve

Zapor v Dobrunjah bo najnaprednejši objekt v slovenskem zaporniškem sistemu, kjer številne ustanove še vedno delujejo v stavbah, prvotno namenjenih drugim programom. Pri pripravi televizijskega prispevka o arhitekturi nadzora so veljale stroge omejitve: snemanje vseh prostorov ni bilo dovoljeno, prav tako ni bilo mogoče uporabiti zračnih posnetkov kompleksa.

Arhitektura proti monotoniji zaprtja

Načrtovanje zaporov sodi med najzahtevnejše arhitekturne naloge, saj gre za okolja, ki dolgotrajno in celostno oblikujejo življenje uporabnikov. Andrea Seelich poudarja pomen razgleda, materialnosti in barvne raznolikosti: bolj kot je prostor utesnjen, pomembnejši postane pogled navzven in raznolikost zaznav.

Monotonijo razbijajo tudi obiski. Zapor v Dobrunjah bo deloval po sistemu nagrajevanja za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu in bo omogočal obiske v posebej urejenih apartmajih za partnerje in družine. A kot poudarjajo sogovorniki, arhitektura sama ni dovolj. Je zgolj okvir, znotraj katerega odločilno vlogo igrajo ljudje – zaporniki, osebje ter način dela in vodenja ustanove.

Danska trgovska veriga JYSK je izvedla nacionalno raziskavo na reprezentativnem vzorcu slovenskih državljanov, da bi preučila stopnjo zadovoljstva s kakovostjo življenja in občutkom sreče. Rezultati kažejo, da si Slovenci vse bolj prizadevajo za ravnovesje, mir in udobje doma, vrednote filozofije Hygge pa so vse bolj prisotne v vsakdanjem življenju.

Hygge je danska filozofija življenja, ki poudarja udobje, sprostitev in uživanje v preprostih trenutkih – toplini doma, preživljanju časa z ljubljenimi, bivanju v naravi in ​​občutku varnosti in skupnosti. Ljudem pomaga bolje usklajevati obveznosti in počitek ter povečati občutek sreče in zadovoljstva z življenjem.

»Čeprav je Hygge danski koncept, so vrednote, ki stojijo za njim, zelo blizu tudi prebivalcem Slovenije. V vsakdanjem življenju jih opisujemo z besedami, kot so domačnost, družina, prijetno vzdušje, toplina in udobje ter zadovoljstvo – izrazi, ki najbolje opisujejo občutek varnosti, bližine in udobja v lastnem domu. Ti elementi tvorijo osnovo kakovostnega življenja in občutka sreče, kar je potrdila tudi naša raziskava« je povedala Zvjezdana Sirk Novak, Communications menedžerka za Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo pri JYSK.

Ključni rezultati raziskave:

• 66 % anketirancev pozitivno ocenjuje svojo trenutno raven sreče.
• 44 % ljudi, ki živijo v skladu z vrednotami Hygge, se ima za srečne.
• 51 % anketirancev meni, da je pomembno živeti v skladu s filozofijo Hygge, medtem ko jih 71 % meni, da bi Hygge lahko pozitivno vplival na kakovost življenja v Sloveniji.

Raziskave kažejo, da 30 % tistih, ki uporabljajo načela Hygge, še vedno ne najde dovolj sprostitve in ravnovesja v svojem vsakdanjem življenju. To kaže, da si mnogi želijo harmonije in urejenosti doma, vendar jim primanjkuje praktičnih rešitev.

»Čas zase in za razbremenitev si vzamemo tako, da zavestno postavimo meje delu, obveznostim in pričakovanjem drugih ter si ta čas dejansko dovolimo vzeti. To je mogoče predvsem takrat, ko se zavedamo, da smo vredni in dragoceni tudi takrat, ko nismo koristni za druge. Počitek, naklonjenost, nežnost in sočutje do sebe niso nagrada za dobro opravljeno delo, temveč osnovna človeška potreba, do katere imamo pravico že zato, ker smo«, je poudarila Lara Delič, univ. dipl. psih., panelistka na predstavitvi rezultatov raziskave.

JYSK se pri tem zaveda svoje vloge. S skrbno zasnovanimi, visokokakovostnimi izdelki, udobnimi materiali, bolj trajnostnimi rešitvami in ambientalno osvetlitvijo, ki prinaša toplino in udobje, JYSK pomaga ustvarjati harmonijo v prostoru. Danci so znani strokovnjaki za Hygge, JYSK pa poleg tega ponuja usposobljene strokovnjake za spanje, ki s svetovanjem pomagajo vsaki osebi najti idealne izdelke za spanje glede na njene lastne potrebe – od izbire vzmetnice in vzglavnika glede na spalni položaj do optimalne trdote in materiala.

Skoraj tretjina Slovencev izpostavlja udoben in varen dom, zdravje in kakovostne družinske odnose kot ključne dejavnike sreče in kakovosti življenja. JYSK s svojo ponudbo in strokovnim svetovanjem omogoča dostop do teh temeljev – harmonija, udobje in ravnovesje doma –vsem.

Rezultati raziskave jasno potrjujejo, da so Hygge, sreča in kakovost življenja močno povezani – srečnejši ljudje pogosteje uporabljajo načela Hygge, najdejo veselje v preprostih ritualih, skupnih trenutkih in ustvarjanju udobnega doma.

JYSK ostaja zavezan promociji vrednot, ki prispevajo k bolj zdravemu, srečnejšemu in bolj uravnoteženemu življenju, ter ponuja izdelke in strokovno podporo za kakovosten spanec in dom, kjer se lahko vsakdo počuti – kot doma.