Na severozahodnem robu Ljubljane bo v prihodnjih letih zraslo novo mestno središče z več tisoč stanovanji, parkom, šolami in zdravstvenim kompleksom. Ljubljana se širi – in to v največjem obsegu v svoji zgodovini.

Ljubljana načrtuje novo urbano območje

Župan Zoran Janković je razkril, da bo največja prostorska širitev prestolnice potekala v območju Stanežic ob Celovški cesti, kjer Mestna občina Ljubljana načrtuje povsem novo mestno četrt.

»Tja bomo preselili podjetji LPP in LPT, kjer bo zgrajena nova prometna in komunalna infrastruktura. Na mestu sedanjega LPP pa bo nastal tretji največji mestni park,« je pojasnil Janković.

Novo »mesto v mestu«

Po besedah župana bo v Stanežičah zgrajenih okoli 7.000 stanovanj, kar pomeni novo urbano središče za približno deset tisoč prebivalcev. Ob stanovanjskih objektih bodo predvidene tudi osnovne šole, zdravstveni center, športna igrišča ter obsežen parkovni sistem, ki bo povezal severni del Ljubljane z obstoječo urbano strukturo.
»Gre za popolnoma novo mestno območje z vsemi javnimi funkcijami – šolami, vrtci, parkom in prometno infrastrukturo. Tam se bo oblikovalo novo središče življenja,« poudarja Janković.

Preselitev LPP in LPT odpira prostor za nov mestni park

Trenutni sedež Ljubljanskega potniškega prometa na Celovški cesti 160 bo v prihodnjih letih preurejen v obsežen mestni park.

Podjetji LPP in Ljubljanska parkirišča in tržnice se bosta preselili proti Stanežičam, kjer bo zgrajena sodobna logistično-prometna infrastruktura.

Na območju današnjega LPP bo urejen tretji največji park v mestu – takoj za Tivolijem in parkom Špica. Ob njem bodo zrasli novi stanovanjski bloki ter spremljajoči javni program, med drugim šole in zdravstvene ustanove.

Kanal C0 – infrastrukturni pogoj za razvoj

Ključno za izvedbo načrtovane širitve je dokončanje kanala C0, ki omogoča odvajanje odpadnih voda iz severnega in vzhodnega dela Ljubljane. Kanal, dolg 12,1 kilometra, povezuje črpališča Mala vas, Tomačevo, Jarše, Ježico in Sneberje ter poteka od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod.

»Širitev nismo mogli začeti, dokler ni bil zgrajen kanal C0. Ko bo projekt dokončan, bo omogočil razvoj novega mestnega območja,« je pojasnil župan.

Možnosti nadaljnje rasti mesta

Glavni razvojni potencial Ljubljane se trenutno osredotoča na Stanežice. Drugod večjih prostorskih rezerv ni. Barje ostaja zavarovano območje Natura 2000, kjer gradnja ni dovoljena, Kleče so del vodovarstvenega območja, Sostro se razvija postopno z manjšimi naselji, Ježica in Šmartno pod Šmarno goro pa omogočata zgolj zmerno rast ob glavnih prometnih poteh.

Mestna občina hkrati načrtuje tudi postopno preobrazbo območja BTC v zeleno poslovno-stanovanjsko središče.

Novo poglavje urbane preobrazbe

Z načrtovanim projektom v Stanežičah Ljubljana vstopa v novo razvojno obdobje. Cilj je ustvariti sodobno, trajnostno zasnovano sosesko, ki bo odgovorila na stanovanjske potrebe prestolnice in hkrati spoštovala naravne danosti prostora.

Čeprav časovnica izvedbe še ni dokončno določena, na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da se bo projekt začel takoj po zaključku gradnje kanala C0.

V obdobju 2015–2025 je Stanovanjski sklad Republike Slovenije zagotovil približno 3000 dodatnih javnih najemnih stanovanj, trenutno pa je v gradnji ali pripravi še okoli 2000 novih enot.

Preusmeritev iz tržnih v najemne gradnje

V prvem petletnem obdobju, med letoma 2015 in 2019, je sklad zagotovil 517 novih stanovanj – 269 z lastnimi investicijami, 228 prek programov sofinanciranja občin in lokalnih skladov ter 20 z neposrednimi odkupi.
Kot je pojasnil predsednik uprave sklada Črtomir Remec, so ob začetku njegovega mandata leta 2015 razpolagali s 150 milijoni evrov in nekaj nedokončanimi projekti na Brdu v Ljubljani, novih projektov pa takrat še niso imeli pripravljenih.

S preusmeritvijo usmeritve iz gradnje za trg v gradnjo javnih najemnih stanovanj je sklad zagnal več novih projektov. V obdobju 2020–2025 je tako dodal še 2482 stanovanj – 1241 z lastnimi investicijami, 845 prek programov sofinanciranja ter 396 z nakupi preko javnih pozivov.
Za skupaj približno 3000 stanovanj v desetletju je bilo potrebnih okoli 350 milijonov evrov investicij, je navedel Remec.

2000 stanovanj v gradnji ali pripravi

Trenutno je v različnih fazah gradnje in priprave 2118 stanovanj, od tega jih bo sklad sam zgradil 1885, 218 jih bo izvedenih v sodelovanju z občinami, 15 pa bo pridobljenih z nakupom. Skupna ocenjena vrednost teh naložb znaša okoli 402 milijona evrov.

Med večjimi projekti so:

• Glince–Podutik v Ljubljani (v treh fazah skupno 280 stanovanj),
• Novo Pobrežje v Mariboru (dve fazi, skupaj 439 stanovanj),
• Ob Savi v Kranju (dve fazi, 269 stanovanj).

V gradnji so tudi manjši projekti: 46 stanovanj na Jesenicah, 82 v Lukovici in 40 v Lendavi.
Remec pričakuje, da bodo integralna gradbena dovoljenja pridobljena do konca letošnjega leta, tako da bi lahko gradnja stekla v prvi polovici leta 2026.

Projekti v Celju in Novem mestu

Večina preostalih projektov je v fazi projektiranja ali umeščanja v prostor. Med njimi izstopata celjski Novi trg s 126 stanovanji in novomeški Brod Drage s 150 stanovanji.

Sklad je iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) pridobil 36,6 milijona evrov nepovratnih sredstev za gradnjo 12 projektov, skupno 755 javnih najemnih stanovanj. Največji delež, več kot 22 milijonov evrov, je namenjen gradnji mariborske soseske Pod Pekrsko gorco s 400 stanovanji.

Pomembnejši sta še projekta:

• Podbreznik v Novem mestu, kjer bo sklad za 600.000 evrov zgradil približno 100 stanovanj, dodatnih 40 pa kupil preko javnega poziva,
• Nad Dolinsko v Kopru, kjer je predvidena gradnja okoli 90 stanovanj v vrednosti 7,1 milijona evrov.

Remec je ob tem poudaril, da cikel od umeščanja v prostor do zaključka gradnje traja od pet do sedem let, zato posameznih projektov ni mogoče pripisovati zgolj eni vladi. »Od leta 2015 smo imeli štiri vlade, vsaka je po svoje prispevala k temu, da smo danes tu, kjer smo,« je dejal.

Stroški odpravljanja napak na starejših projektih

Sklad se še vedno sooča s stroški odpravljanja napak pri projektih, ki so bili v preteklosti grajeni za trg. Od leta 2009 do konca septembra letos so za sanacijo napak na 1281 stanovanjih (od skupno 2831 prodanih enot) v šestih soseskah namenili 11,4 milijona evrov, brez vštetih sodnih stroškov.

Največji med temi projekti sta soseska Dragomelj s 154 stanovanji in Poljansko nabrežje v Ljubljani s 603 stanovanji, kjer sanacijska dela še potekajo. Po Remčevih besedah gre v večini primerov za posledice napak gradbenih izvajalcev, ki so medtem končali v stečaju, delno pa tudi za pomanjkljivo vzdrževanje objektov.

Sklad ocenjuje, da bo skupni strošek, skupaj s sodnimi postopki, znašal okoli 20 milijonov evrov.

ZGODOVINA INOVACIJ IN STRAST DO INOVACIJ

Ko govorimo o luksuznih gospodinjskih aparatih, eno ime izstopa kot sinonim za izjemno kakovost, vrhunski dizajn in preciznost – Gaggenau. Nemška blagovna znamka, katere korenine segajo vse do leta 1683, je svojo pot začela kot kovačija železa v Schwarzwaldu. Danes Gaggenau predstavlja simbol kompromisne kakovosti, elegantne preprostosti in profesionalnega standarda v zasebnih kuhinjah po vsem svetu.

Filozofija oblikovanja

Gaggenau ni le proizvajalec – je izkušnja. Njihova estetika je diskretna, a močna. Minimalistične linije, natančna obdelava materialov, kot so nerjaveče jeklo in črno steklo, ter ergonomsko premišljeni detajli naredijo njihove naprave arhitekturni podaljšek prostora. Vsak kos opreme je izdelan z veliko pozornostjo, pogosto ročno, v skladu s stoletno tradicijo kakovosti in obrtniške natančnosti.

Vrednote, ki trajajo

V času minljivih trendov Gaggenau ostaja zvest načelom trajnosti, vzdržljivosti in vrhunskih zmogljivosti. Njihove naprave niso zasnovane kot potrošni izdelki, temveč kot investicija v življenjski slog, estetiko in funkcionalnost. To je blagovna znamka, ki spoštuje svoje korenine, hkrati pa samozavestno stopa v prihodnost.

Inovacije, ki premikajo meje kulinarike

V zadnjih treh letih je Gaggenau predstavil vrsto inovacij, ki dodatno utrjujejo njegov status vodilnega v premium segmentu gospodinjskih aparatov.

Nova serija Expressive – umetnost sreča tehnologijo

Najnovejši ponos blagovne znamke je Expressive Series, kolekcija naprav, ki redefinira vizualno identiteto kuhinje. S kontrasti, odsevi in teksturami nova serija vnaša čustveno dimenzijo v svet kulinarične tehnologije. Vsaka pečica, kavni aparat ali vakuumska predalna enota iz linije Expressive deluje hkrati kot funkcionalno orodje in umetniški objekt. Poudarek ni le na zmogljivosti, temveč tudi na izraziti arhitekturi naprav, ki postajajo osrednji elementi oblikovanja interierja.

Essential Induction – svoboda kuhanja

Še ena tehnološka perjanica je Essential Induction – inteligentna indukcijska plošča, ki omogoča prosto premikanje posod po celotni površini brez izgube toplote. Minimalističnega videza, z skoraj nevidnim uporabniškim vmesnikom, ta naprava zagotavlja maksimalno fleksibilnost in integracijo v sodobne kuhinjske prostore.

Vinska vitrina in pametni hladilniki

Nove vinske vitrine z večzonskim nadzorom temperature, UV zaščito in diskretno osvetlitvijo so zasnovane za prave hedoniste, medtem ko hladilniki, opremljeni s senzorji in naprednimi sistemi za ohranjanje svežine, zagotavljajo tihe, inteligentne in energijsko učinkovite zmogljivosti.

Gaggenau v slovenskih domovih

Slovenski kupci vse bolj prepoznavajo vrednost investiranja v Gaggenau – ne le kot tehnično nadgradnjo prostora, temveč kot estetski in čustveni element vsakodnevnega življenja. Ne glede na to, ali opremljate luksuzni penthouse, moderno vilo ob morju ali eleganten mestni stanovanje, se Gaggenau popolnoma vklopi kot simbol sofisticiranega doma.

Več na www.gaggenau.si