Arhitektura
Kaj bo od današnjih mest ostalo čez petdeset let?
Letos Dan arhitektov, osrednji strokovni dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, odpira vprašanje, ki zadeva bistvo arhitekturnega ustvarjanja:
kako načrtovati mesta in stavbe za prihodnost, ki si je ne znamo niti predstavljati.
»Zavedamo se, da si življenja čez nekaj desetletij ne znamo natančno zamisliti, kaj šele, da bi predvideli potrebe prihodnjih uporabnikov stavb, parkov ali ulic. Kljub temu z vso odgovornostjo načrtujemo arhitekturo in infrastrukturo za desetletja, morda celo stoletja naprej,« poudarjajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), organizatorici dogodka.
Prav to vprašanje – trajanje arhitekture in mesta v času – predstavlja osrednjo temo letošnjega Dneva arhitektov.
2075 – razmislek o času, trajanju in prilagodljivosti prostora
Letošnji dogodek nosi naslov 2075, s čimer organizatorji poudarjajo časovno razsežnost prostorskega načrtovanja.
V ospredju ni tehnološki optimizem futurističnih mest ali digitalizirane pametne infrastrukture, temveč razmislek o tem, kaj od današnjih mest bo preživelo naslednjih petdeset let – kako se stavbe in javni prostori starajo, preobražajo ter kako ohranjajo svojo funkcionalnost in identiteto v nenehno spreminjajočem se svetu.
Osrednji poudarek dneva bo razstava Slovenska arhitektura in prostor 2025, ki bo na ogled na Kongresnem trgu v Ljubljani in bo predstavila najnovejšo arhitekturno, urbanistično in krajinsko produkcijo slovenskih avtorjev.
Spremljal jo bo strokovni simpozij, namenjen interdisciplinarnemu razmisleku o prihodnosti grajenega prostora.

Od odprtih hiš Slovenije do strokovnega simpozija
Dopoldne bodo v sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije potekali vodeni ogledi izbranih nagrajenih arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih projektov po Ljubljani. Ti vpogledi v sodobno prakso predstavljajo most med teorijo, stroko in javnostjo.
Sredi dneva, ob 13. uri, bo na Kongresnem trgu uradno odprta razstava Slovenska arhitektura in prostor 2025, ki bo z izborom aktualnih del pokazala raznolikost in kakovost ustvarjalnosti članov zbornice.
Popoldanski del bo zaznamoval simpozij z naslovom 2075, ki ga kurira urbanist Marko Peterlin.
Prvi del bo namenjen pogledom strokovnjakov iz drugih disciplin – filozofije, sociologije, ekologije in umetnosti – o časovnosti prostora, drugi pa arhitektom, urbanistom in krajinskim arhitektom, ki bodo razmišljali o prihodnosti poklica.
»V času bliskovitih sprememb in neprestanih kriz, ko je okvir za vsakdanje odločitve vedno bolj nepredvidljiv, ostajajo načrtovalci prostora ena redkih oaz stabilnosti – sredi puščave konfliktov, podnebnih ekstremov in kratkoročnih ekonomskih logik,« so zapisali pri ZAPS.
Podelitev priznanj za arhitekturno odličnost
Večerni del Dneva arhitektov bo, kot vsako leto, posvečen podelitvi priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ki poudarjajo pomen kakovostnega arhitekturnega snovanja v vseh njegovih pojavnih oblikah.

Zlati svinčniki za odlično realizacijo so letos namenjeni projektom Hiša nad mestom, Alpska hiša in Pokopališče Ankaran.
Na področju prostorskega načrtovanja je priznanje prejela Cesta španskih borcev, avtorjev Mojce Kalan Šabec in Andreja Šabca.
Platinasti svinčnik je bil podeljen arhitektoma Milanu Zdravku Kovaču in Petru Kerševanu (1938–2024), medtem ko patinasti svinčnik letos prejme Srednja zdravstvena šola v Ljubljani, delo arhitektov Jurija Kobeta in Milene Todorić Toplišek.


Arhitektura kot misel o času
Dan arhitektov 2025 ne odpira vprašanja prihodnosti zgolj kot scenarija sprememb, temveč kot vajo iz odgovornosti in trajanja.
Arhitektura, ki presega trenutne trende, vedno znova preverja svojo odpornost, prilagodljivost in človeško mero – in prav v tem se skriva njena moč, da ostane pomembna tudi čez petdeset let.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

Arhitektura
Znana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
Na javnem arhitekturnem natečaju Mestne občine Kranj je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev za novo “Ledno dvorano Kranj”. Med 24 prispelimi natečajnimi elaborati je prvo nagrado prejela ekipa arhitektov Gašper Fabijan, Matija Miler in biro RAUM arhitektura.
Nagrajena zasnova dvorano oblikuje kot jasno artikuliran volumen, ki konceptualno izhaja iz motivike zlaganja in razpiranja ledenih kvadrov na betonski podstavek. Takšna kompozicija ustvarja dinamično arhitekturno podobo objekta ter hkrati poudarja njegovo programsko in javno funkcijo.

Osrednji javni prostori so organizirani okoli prostorne vhodne avle z blagajno za izposojo drsalk, ki se vizualno in funkcionalno povezuje s stopniščem za gledalce ter odpira poglede proti ledeni ploskvi in širši okolici. Pomemben poudarek predstavlja tudi dvoetažni prostor gostinskega lokala, ki dodatno aktivira notranji javni program dvorane.
Nova ledna dvorana je načrtovana na območju Zlatega polja, v neposredni bližini Šolskega centra Kranj ter predvidene regijske bolnišnice in doma starejših občanov, s čimer bo pomembno dopolnila športno in javno infrastrukturo mesta.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA2 meseca nazajV Brdih postavili začasni montažni most
-
Arhitektura1 mesec nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”

