ZANIMIVOSTI
Zelena luč za petletno strategijo razvoja Centra Rog
Ljubljanski svetniki so prižgali zeleno luč za petletno strategijo razvoja Centra Rog. Deloval bo kot javni izdelovalniški prostor 21. stoletja, namenjen širokemu krogu uporabnikov s poudarkom na oblikovanju, arhitekturi, uporabnih umetnostih, itd.
Mestni svet je po kratki razpravi strategijo potrdil s 34 glasovi za in nobenim proti.
“Gre za prvo dolgoročno strategijo zavoda, ki je bil ustanovljen lani in ki bo upravljal nepremičnino nekdanje tovarne Rog,” je na seji pojasnila direktorica Centra Rog Renata Zamida in dodala, da gre s programskega vidika “tudi za vračanje proizvodnje nazaj v mesto”.
Koncept Roga je po njenih besedah naravnan izrazito vključujoče, temeljne vrednote Centra Rog pa so medsektorsko in medgeneracijsko sodelovanje, ustvarjalnost, inovativnost, skupna raba, enakopravnost, družbena kohezivnost oz. vključevanje, vseživljenjsko učenje, družbena koristnost, trajnostni razvoj, transparentnost in krožna raba.
Članarina, primerljiva s knjižnično
V pritličju centra bodo na 1200 kvadratnih metrih površine velike skupnostne delavnice. “To bo sedem različnih delavnic oz. laboratorijev – lesarski, kovinarski, klasični 3D-tiskalniki in elektronika, zeleni laboratorij z reciklirnico, steklokeramična delavnica, tekstilna delavnica in kuharski laboratorij,” je pojasnila.
Skupnostne delavnice bodo delovale po principu najširše mogoče dostopnosti, in sicer na podlagi članstva. “Imeli bomo članice in člane z neko članarino, ki ne bo bistveno višja od denimo članarine za mestno knjižnico,” je dejala Zamida.
Delavnice bodo, kot je napovedala, lahko uporabljali vsi – od nekoga, ki si bo želel izposoditi šivalni stroj z iglo za usnje, do nekoga, ki bo izdeloval napredne prototipe in s tem osmišljal svoje ideje.
Na zahodnem delu prvega nadstropja bo nova enota Mestne knjižnice Ljubljana, na nasprotni strani pa bo na 700 kvadratnih metrih velika razstavno-prireditvena dvorana, ki jo bo mogoče po besedah direktorice zavoda predeliti v manjšo predavalnico s 100 sedeži za manjše dogodke. “Sicer pa bo dvorana lahko delovala predvsem za iniciative, ki v preteklih letih v Ljubljani še niso našle svojega doma,” je dodala.
Delovni prostori – brezplačni, sito bo razpis
V drugem in deloma tretjem nadstropju Centra Rog bo na voljo 24 delovnih prostorov, 19 individualnih in pet skupinskih delovnih prostorov, kar gre po njenih besedah z roko v roki s strateškim ciljem spodbujanja družbene in okoljsko koristne ustvarjalnosti. “Kot javna služba bo Center Rog namreč podpiral projekte z visoko stopnjo družbene in okoljske odgovornosti, ki so obrnjeni v prihodnost in morda v tem trenutku še nimajo komercialne vrednosti,” je pojasnila.
Prostori bodo na podlagi javnih razpisov dani v brezplačno, a začasno rabo uporabnicam in uporabnikom, je še dejala, objavo prvega razpisa pa napovedala po novem letu.
V tretjem nadstropju bo poleg upravnega dela tudi pet bivalnih delovnih prostorov. “To so bivalni ateljeji, ki bodo namenjeni izmenjavi s tujino,” je še dejala.
Eden izmed ciljev Centra Rog je tudi spodbujanje družbene vključenosti in javnost v kulturno produkcijo, “to je vključevanje prebivalcev ne le v potrošnjo, ampak tudi v produkcijo”.
Pomemben prostor bo v tem smislu po besedah Zamide tudi javni park, v katerega se pretvarja nekdanje tovarniško dvorišče in obsega 8000 kvadratnih metrov.
Svetnica SDS-a Mojca Škrinjar je bila nad predstavitvijo navdušena, pa tudi nad samo strategijo. “Ena najsvetlejših točk tega mandata. Vse pohvale. Verjetno bom ena izmed prvih, ki bo kupila člansko izkaznico,” je dejala.
“Se strinjam, zelo zanimivo,” se je strinjala svetnica NSi-ja Mojca Sojar. Se je pa ustavila pri članarinah. “Glede na gradivo bi si do konca leta 2027 želeli imeti vsaj 500 članov. Če bo članarina na ravni članarine mestne knjižnice, ki trenutno znaša 15 evrov, je to 7500 evrov. To je zelo velikodušno, daš 15 evrov, pa lahko uporabljaš stroje in materiale, a kdo to na koncu plača,” je poudarila.
Arhitektura
Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama
Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje.
Daylight and Architecture je v sodelovanju s Kraljevo dansko akademijo na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 v Köbenhavnu v pogovoru Daylight Talks s ponosom gostil priznanega arhitekta Omarja Gandhija. V navdušujočem raziskovanju simbiotičnega odnosa med svetlobo in arhitekturo je priznani arhitekt naravnost navdušil poslušalce.
Omar Gandhi je nagrajeni arhitekt, znan po svojem značilnem in naprednem pristopu v arhitekturi. Z bogatim portfeljem projektov, ki neopazno združujejo funkcionalnost, trajnost in estetiko, Gandhi še naprej premika meje arhitekturnega oblikovanja. Njegova predanost odličnosti mu je prinesla priznanje in pohvale na domačih in mednarodnih odrih.
Svetloba vzbudi čustva in izboljša izkušnje
Njegov govor z naslovom Uporaba svetlobe kot arhitekturne pripovedi je poskrbel za globok premislek o transformativni vlogi svetlobe pri oblikovanju arhitekturnih prostorov. Skozi domove, zasnovane za bivanje ene družine s skromnim proračunom na podeželju Kanade, je izpostavil, kako lahko svetloba in upoštevanje pokrajine ustvarita stavbe, ki ne služijo samo svojemu namenu, ampak nosijo tudi zgodbo. Gandhi je zgovorno posredoval poetične vidike svetlobe in poudaril, kako lahko vzbudi čustva, izboljša izkušnje in postane sestavni del arhitekturnih pripovedi. S poglobljenimi študijami primerov je predstavil uspešno implementacijo dnevne svetlobe kot osrednjega elementa oblikovanja.
Ali se kdo kdaj razburja zaradi sončnega dne?
Po besedah arhitekta je svetloba element, ki v arhitekturo in zgradbe vnaša upanje, zdravje in duha, saj se redkokdaj kdo pritožuje nad sončnim dnevom. Ob tem je poudaril, da je sončno svetlobo enako pomembno spustiti v naš dom, kot tudi ohraniti sposobnost nadzora, pri čemer se je skliceval na to, da je naravna svetloba ključni element zdravih zgradb, vendar ima lahko negativen učinek, če je je preveč. Prav to je tisto, kar bo izboljšalo kakovost stavbe – edinstvena osvetlitev in nadzor nad njo.
Pogovori s priznanimi strokovnjaki prinašajo dragocene informacije
Pogovori Daylight Talks, kjer priznani strokovnjaki delijo svoje misli in izkušnje, so dragocen vir izobraževanja in navdiha, vendar ne le za arhitekte in oblikovalce, ampak tudi za študente. Kot del globalne pobude za izmenjavo znanja DAYLIGHT & ARCHITECTURE, ki spodbuja razmišljanje o dnevni svetlobi v arhitekturi, Skupina VELUX organizira tudi pogovore v sodelovanju s posameznimi arhitekturnimi šolami. Te pogovore podpirata tudi Mednarodna zveza arhitektov (UIA) in Evropsko združenje za arhitekturno izobraževanje (EAAE). Na spletu objavljena pretekla predavanja dajejo zainteresirani stroki možnost za seznanitev z novimi pogledi o uporabi svetlobe v arhitekturi. Arhitektom, oblikovalcem in študentom so informacije iz pogovorov ponudile nov in edinstven pogled. Kot pravijo strokovnjaki, je sončna svetloba pomemben del strukture, zato bi morali nanjo gledati kot na del konstrukcije.
Na Svetovnem kongresu arhitektov UIA sta bila predstavljena še dva pogovora Daylight Talks, ki sta gostila Dorte Mandrup (Northern Light) in Grafton Architects (The Geography of Hope). Pogovor Daylight Talks z Omarjem Gandhijem si lahko ponovno ogledate tukaj.
TRAJNOST
Zaživel leseni paviljon miru in sožitja zaživel na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor
Z odprtjem Paviljona miru in sožitja na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor se je sklenil projekt Naj dvorišče ne bo parkirišče, sicer del programa Živa dvorišča in društva Hiša!, ki se osredotočata na kulturno obujanje skritih kotičkov Maribora.
Namen projekta Naj dvorišče ne bo parkirišče je izpostaviti pomen dvorišč v starem mestnem jedru in njihov potencial za širjenje pozitivnih vplivov preko svojih meja.
Dvorišča in oblikovanje identitete mesta
“Dvorišča, s svojim edinstvenim karakterjem in velikim deležem v mestni krajini, igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete mesta, gradnji skupnosti in izboljšanju kakovosti bivanja,” so poudarili v društvu Hiša!.
“Ozelenitev dvorišč prispeva k zmanjšanju učinka urbanega toplotnega otoka, ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestnem okolju, zmanjševanju hrupa ter pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaženosti zraka, ki ga dihamo v mestih,” so še dodali.
Lokacija izbrana z javnim pozivom
Društvo je v poletnih mesecih objavilo javni poziv, s katerim je iskalo mariborsko dvorišče, na katerem bodo vzpostavili leseni paviljon. Strokovna komisija je po pregledu predlogov največ točk dodelila dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor. Odločitev za to dvorišče je bila sprejeta predvsem zaradi njegove javne dostopnosti, kar povečuje njegov motivacijski potencial in vpliv na lokalno skupnost.
Kot so sporočili, ime Paviljon miru in sožitja simbolno izraža nasprotovanje nasilju in vojnam po svetu ter podporo “najbolj trajnostnemu načinu sobivanja – simbiozi“. Ob odprtju paviljona je vsak obiskovalec prejel sadiko zimzelene rastline, ki jo je nato v znak miru in sožitja zasadil v paviljonu.
ZANIMIVOSTI
Lumar in Janja Garnbret za življenje brez emisij
Družinsko podjetje Lumar in zlata slovenska olimpijka Janja Garnbret združujeta moči v želji po izničevanju ogljičnega odtisa. Napredno družinsko podjetje, ki velja za vodilnega na trgu pri gradnji sodobnih energetsko varčnih skoraj nič-energijskih objektov iz naravnih materialov, ter športnica, ki premika meje mogočega, sta v želji po zmanjševanju vplivov na okolje sklenila večletno sodelovanje.
Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar, je ob podpisu pogodbe dejal: »S ponosom in veseljem začenjamo sodelovanje z Janjo, najboljšo plezalko na svetu. Delimo skupne vrednote in prepričanja o našem vplivu na družbo ter okolje. Skrb za trajnostni razvoj, minimalno onesnaževanje okolja ter energetsko učinkovita gradnja so trendi današnjega časa in osnovne smernice našega delovanja ter razvoja. K temu smo zavezani tudi pri sodelovanju z Janjo in njen bodoči dom bo odražal te vrednote.«
»Skupne vrednote in poznavanje načina delovanja sta glavna razloga, da sem v Lumarju prepoznala idealnega partnerja za gradnjo svojega doma. Všeč mi je njihova zavezanost trajnosti in kakovosti bivanja, kako jim uspe združiti udobje in stil z nizko porabo energije. Mislim, da se še nikoli nismo tako zavedali vplivov na okolje, kot se jih zaveda moja generacija. Zato ne želim sklepati kompromisov, ko se odločam za svoj dom. Dom brez emisij pri tem ni le možnost, to je odločitev, ki sem jo sprejela. Ko vidiš, da se lahko v trajnostnem domu počutiš tako udobno kot tudi dobro, je takšna odločitev povsem enostavna.« pravi Janja Garnbret.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA2 meseca nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
-
OKOLJE3 dnevi nazaj
Svetovni dan Zemlje 2024 – Planet proti plastiki