Connect with us

ZANIMIVOSTI

Zelena luč za petletno strategijo razvoja Centra Rog

Objavljeno

dne

Ljubljanski svetniki so prižgali zeleno luč za petletno strategijo razvoja Centra Rog. Deloval bo kot javni izdelovalniški prostor 21. stoletja, namenjen širokemu krogu uporabnikov s poudarkom na oblikovanju, arhitekturi, uporabnih umetnostih, itd.

Mestni svet je po kratki razpravi strategijo potrdil s 34 glasovi za in nobenim proti.
“Gre za prvo dolgoročno strategijo zavoda, ki je bil ustanovljen lani in ki bo upravljal nepremičnino nekdanje tovarne Rog,” je na seji pojasnila direktorica Centra Rog Renata Zamida in dodala, da gre s programskega vidika “tudi za vračanje proizvodnje nazaj v mesto”.

Koncept Roga je po njenih besedah naravnan izrazito vključujoče, temeljne vrednote Centra Rog pa so medsektorsko in medgeneracijsko sodelovanje, ustvarjalnost, inovativnost, skupna raba, enakopravnost, družbena kohezivnost oz. vključevanje, vseživljenjsko učenje, družbena koristnost, trajnostni razvoj, transparentnost in krožna raba.

Članarina, primerljiva s knjižnično
V pritličju centra bodo na 1200 kvadratnih metrih površine velike skupnostne delavnice“To bo sedem različnih delavnic oz. laboratorijev – lesarski, kovinarski, klasični 3D-tiskalniki in elektronika, zeleni laboratorij z reciklirnico, steklokeramična delavnica, tekstilna delavnica in kuharski laboratorij,” je pojasnila.

Prostori bodo na podlagi javnih razpisov dani v brezplačno, a začasno rabo uporabnicam in uporabnikom. Foto: Center Rog

Skupnostne delavnice bodo delovale po principu najširše mogoče dostopnosti, in sicer na podlagi članstva. “Imeli bomo članice in člane z neko članarino, ki ne bo bistveno višja od denimo članarine za mestno knjižnico,” je dejala Zamida.

Delavnice bodo, kot je napovedala, lahko uporabljali vsi – od nekoga, ki si bo želel izposoditi šivalni stroj z iglo za usnje, do nekoga, ki bo izdeloval napredne prototipe in s tem osmišljal svoje ideje.

Na zahodnem delu prvega nadstropja bo nova enota Mestne knjižnice Ljubljana, na nasprotni strani pa bo na 700 kvadratnih metrih velika razstavno-prireditvena dvorana, ki jo bo mogoče po besedah direktorice zavoda predeliti v manjšo predavalnico s 100 sedeži za manjše dogodke. “Sicer pa bo dvorana lahko delovala predvsem za iniciative, ki v preteklih letih v Ljubljani še niso našle svojega doma,” je dodala.

Delovni prostori – brezplačni, sito bo razpis
V drugem in deloma tretjem nadstropju Centra Rog bo na voljo 24 delovnih prostorov, 19 individualnih in pet skupinskih delovnih prostorov, kar gre po njenih besedah z roko v roki s strateškim ciljem spodbujanja družbene in okoljsko koristne ustvarjalnosti. “Kot javna služba bo Center Rog namreč podpiral projekte z visoko stopnjo družbene in okoljske odgovornosti, ki so obrnjeni v prihodnost in morda v tem trenutku še nimajo komercialne vrednosti,” je pojasnila.

Na mestu direktorice javnega zavoda Center Rog se je petletni mandat Renate Zamida začel maja letos. Foto: BoBo

Prostori bodo na podlagi javnih razpisov dani v brezplačno, a začasno rabo uporabnicam in uporabnikom, je še dejala, objavo prvega razpisa pa napovedala po novem letu.

V tretjem nadstropju bo poleg upravnega dela tudi pet bivalnih delovnih prostorov. “To so bivalni ateljeji, ki bodo namenjeni izmenjavi s tujino,” je še dejala.

Eden izmed ciljev Centra Rog je tudi spodbujanje družbene vključenosti in javnost v kulturno produkcijo, “to je vključevanje prebivalcev ne le v potrošnjo, ampak tudi v produkcijo”.

Pomemben prostor bo v tem smislu po besedah Zamide tudi javni park, v katerega se pretvarja nekdanje tovarniško dvorišče in obsega 8000 kvadratnih metrov.

Svetnica SDS-a Mojca Škrinjar je bila nad predstavitvijo navdušena, pa tudi nad samo strategijo. “Ena najsvetlejših točk tega mandata. Vse pohvale. Verjetno bom ena izmed prvih, ki bo kupila člansko izkaznico,” je dejala.

“Se strinjam, zelo zanimivo,” se je strinjala svetnica NSi-ja Mojca Sojar. Se je pa ustavila pri članarinah. “Glede na gradivo bi si do konca leta 2027 želeli imeti vsaj 500 članov. Če bo članarina na ravni članarine mestne knjižnice, ki trenutno znaša 15 evrov, je to 7500 evrov. To je zelo velikodušno, daš 15 evrov, pa lahko uporabljaš stroje in materiale, a kdo to na koncu plača,” je poudarila.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Vitraž pariške katedrale Notre-Dame, katero je zajel usodni požar, gre v obnovo

Objavljeno

dne

Pariška katedrala Notre-Dame je v usodnem požaru utrpela veliko škodo. Ob tem je večina vitražev v srednjeveški cerkvi zdržala vročino in ogenj, a so zelo umazani od dima in prahu. Katedrala bo obnovljena v prejšnji obliki, vključno s 96-metrskim zvonikom.

Katedrala Notre-Dame v Parizu je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024, pravi francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak. Leta 2019 je bila hudo poškodovana v požaru in je trenutno sredi obnove.

Kmalu po požaru aprila 2019 je predsednik Emmanuel Macron dejal, da bodo katedralo – ki sega v 12. stoletje – obnovili, in pozneje obljubil, da jo bodo znova odprli za vernike do leta 2024, ko bo Francija gostila olimpijske igre. Vodja Rebâtir Notre-Dame Jean-Louis Georgelin je dejal: “Odločeni smo zmagati v tej bitki leta 2024, znova odpreti katedralo leta 2024. Franciji bo v čast, da to stori, in to bomo storili, ker smo v tem cilju vsi poenoteni.”

Saje in prah zastirajo zunanjo svetlobo in zakrivajo paleto barv, poroča Reuters, pri katerem so spomnili, da je vitraže oblikoval arhitekt Eugene Viollet-le-Duc, ki je zasnoval tudi 96-metrski zvonik. 

Zdaj, več kot tri leta po uničujočem požaru, je osem proizvajalcev stekla iz Francije začelo “mukotrpno čiščenje in obnovo 39 visokih oken v ladji, na koru, v transeptu in zakristiji srednjeveške katedrale.”

Flavie Serriere Vincent-Petit, vodja istoimenskega podjetja za vitraže v Troyesu, jugozahodno od Pariza, je dobila nalogo, da obnovi 22 oken. Čiščenje poteka kot nežno drgnjenje površine z vato, namočeno v vodi in etanolu. To je občutljiv in ponavljajoč se postopek, namenjen zbiranju usedlin, ki mora potekati tako, da se okno ne bi poškodovalo.

“Prihaja velika faza čiščenja, da se spere tako prah po požaru kot tudi umazanija, ki nastane zaradi človeškega dihanja, pa tudi saje sveč, da lahko okna postavimo nazaj na svoje mesto in katedrali vrnemo polno svetlobo,” je dejala.

Pri obnovi pomaga delavnica kölnske katedrale v Nemčiji, še poroča Reuters.

Foto: EPA

Pomemben spomenik francoske gotike je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024, je pred kratkim sporočila francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak.

850 let na Île de la Cité
Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint-Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. Stavba, ki je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja, spada med najdragocenejše spomenike evropskega stavbarstva. Katedrala je dala ime tudi eni izmed največjih francoskih literarnih mojstrovin – Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831.

Nazadnje je Notre-Dame utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom, obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana. Do požara je bila eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče več kot 10 milijonov obiskovalcev.

Vzrok požara še ni popolnoma znan, povzročila naj bi ga napaka v električnem sistemu ali cigaretni ogorek. Čeprav je v požaru zgorelo celotno ostrešje gotske cerkve, je gasilcem uspelo, da ogenj ni zajel celotne srednjeveške zgradbe.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Center Noordung: potovanje v vesolje zavesti

Objavljeno

dne

S prenovo razstav so v Centru Noordung zelo veliko pridobili glede strokovnosti in dodatnih vsebinah, kjer imajo zelo velik potencial pri povečevanju obiska šolskih skupin.

Skupno je center letos obiskalo 12.000 ljudi. “V juniju je bil odličen obisk šolskih skupin in smo imeli skupno 3000 obiskovalcev. V juliju opažamo sicer manj obiska organiziranih skupin, konstantno pa prihajajo posamezniki in družine. Skupno nas je v juliju obiskalo več kot 1600 ljudi,” je direktor povedal za STA.

Z novimi razstavami, ki so jih odprli konec maja, so zapolnili vse razpoložljive razstavne površine. Na ogled je šest stalnih razstav na temo vesoljskih tehnologij in človeških dosežkov v vesolju s prepletanjem umetnosti in najnovejših tehnologij.

Center v Vitanju, ki so ga zgradili pred desetimi leti.

“Robotka Vita nam odlično pomaga pri delu”
Obiskovalce po besedah direktorja zanimajo predvsem strokovni vidiki raziskav vesolja, ki so predstavljeni skozi razstave. Dodatno motivacijo in izkustveni učinek pa imajo številne interaktivne multimedijske aplikacije, ki dopolnjujejo razstavne vsebine. “Robotka Vita nam odlično pomaga pri delu in se zelo rada pogovarja z obiskovalci ter obiskovalci z njo. Je prava ambasadorka našega centra,” je dejal Kobold.

“Med dodatnimi plačljivimi vsebinami prednjači simulator letenja in sprehod med planeti VR Noordung. Letos smo dodali še izkušnjo vpliva zaznavanja vrtenja z Baranyjevim stolom ter interaktivno multimedijsko instalacijo Potovanje v vesolje zavesti, ki obiskovalcev ne pusti ravnodušnih,” je še dodal.

Obiskovalci prihajajo iz celotne Slovenije, nekaj je tudi tujcev. Obisk je bil letos junija in julija podoben kot v letih 2020 in 2021, ko je bil glavni dejavnik, ki je pritegnil obiskovalce, gostovanje kamna z Lune. Poleg tega je bilo zaradi turističnih bonov v destinaciji veliko več namestitev domačih gostov, ki so bivanje v teh krajih izkoristili tudi za obisk Centra Noordung.

Nekdanje Kulturno središče vesoljskih tehnologij (Ksevt) je nastalo pred desetimi leti na pobudo umetnikov Mihe Turšiča in Dragana Živadinova. Od prestrukturiranja leta 2017 Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika – Noordunga nastopa kot javni zavod, ki sta ga soustanovila ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Občina Vitanje.

“Tuji trg se je zaradi koronarazmer v zadnjih dveh letih zanemarjal, zato je to priložnost, ki se ji bomo v prihodnosti še posebej posvetili,” je povedal direktor.

Pripravljajo učne knjižice za najmlajše
Trenutno v zavodu utrjujejo obstoječe vsebine in pripravljajo učne knjižice za najmlajše in osnovnošolske otroke, s čimer bodo omogočili bolj zavzeto spremljanje razstav tudi najmlajšim. “Pripravljajo tudi interaktivno aplikacijo igrificiranega vodenja za domače in tuje goste. Zelo močno pa upamo, da bomo skupaj z razvojno ekipo računalničarjev jeseni javnosti predstavili nadgradnjo Vite, ki bo omogočala razumevanje in govorjenje slovenskega jezika,” je še povedal Kobold.

Nekdanje Kulturno središče vesoljskih tehnologij (Ksevt) je nastalo pred desetimi leti na pobudo umetnikov Mihe Turšiča in Dragana Živadinova. Foto: BoBo

Za 22. december pripravljajo večmedijski dogodek, s katerim bodo zaznamovali 130. obletnico rojstva raketnega inženirja in pionirja aeronavtike in kozmonavtike Hermana Potočnika – Noordunga, po katerem je center poimenovan. “V zadnjem obdobju se je Slovenija močno okrepila na področju razvoja vesoljskih tehnologij, v vesolju imamo že tri satelite, zato je obletnica rojstva Potočnika, ki je začel z raziskovanjem vesolja pri nas, zelo pomembna,” je dejal direktor.

Za 22. december pripravljajo večmedijski dogodek, s katerim bodo zaznamovali 130. obletnico rojstva raketnega inženirja in pionirja aeronavtike in kozmonavtike Hermana Potočnika – Noordunga, po katerem je center poimenovan.

Resnično edinstven projekt v svetovnem prostoru
Zaznamovanje obletnice izgradnje stavbe centra pripravlja Občina Vitanje. “Hiša je občinska last in zdi se mi primerno, da občina primerno zaznamuje dogodek. Zato snujemo svečano akademijo v soboto, 10. septembra, na kateri se bomo dotaknili dogodkov, ki so pripeljali do izvedbe tega resnično edinstvenega projekta, ne samo v občinskem, ampak tudi v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru,” pa je povedal župan Slavko Vetrih.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Za turistično oživitev že obnovljenega gradu Podsreda potrebnih še 1,5 milijona evrov

Objavljeno

dne

Občini Kozje je ministrstvo za kulturo odobrilo 977 tisoč evrov za projekt Grad Podsreda – kulturna dediščina in turizem, ki ga je prijavila na javni razpis za oživljanje kulturnih spomenikov. Skupna vrednost naložbe je milijon in pol evrov.

Namen projekta je ustvariti nove turistične izdelke, ki bodo okrepili obstoječo turistično ponudbo na gradu Podsreda. Projekt bo s svojimi aktivnostmi pripomogel tudi k ozaveščanju in izobraževanju prebivalstva o pomenu kulturne dediščine, raznoliki uporabi in ponovni uporabi spomenikov kot najpomembnejše kulturne dediščine ter prispeval k izkoriščanju njihovih potencialov, so sporočili z občine.

V sklopu obnovitvenih del leta 2015 so med drugim prekrili del strehe gradu, zamenjali stavbno pohištvo ter obnovili črne kuhinje in lesene tlake v razstavnih prostorih slikarja Franceta Slane. Foto: JZ Kozjanski park

zboljšana bo tudi dostopnost do kulturnega spomenika, tako fizično kot digitalno. Projekt bo prispeval tudi k razvoju podjetništva in izboljšanju poslovnega okolja lokalno in na turistični destinaciji. Novi turistični produkti bodo dvignili privlačnost celotne turistične destinacije in spodbudili turistični obisk Gradu Podsreda, ocenjujejo na Občini Kozje.

V sklopu projekta bodo obnovili tudi romansko kapelo gradu Podsreda, pri čemer bodo izvedli vse potrebne konzervatorske, restavratorske posege ter instalacijska dela, obnovili bodo tudi prostore zgornjega gospodarskega poslopja in v njem vzpostavili namestitvene kapacitete, treh prestižno opremljenih apartmajev.

Prav tako bodo izvedli statično sanacijo severne stene gradu Podsreda, vzpostavili dve opremljeni dvorani za poslovne sestanke, srečanja, izobraževanja in druge dogodke in wellness center v prostorih spodnjega gospodarskega poslopja, kjer so že urejene prenočitvene kapacitete, ki bo namenjen gostom apartmajev.

Na dvorišču gradu poleti prirejajo tudi letni kino pod grajskimi zvezdami. Foto: JZ Kozjanski park

V načrtu so tudi vzpostavitev ponudbe doživljanja kulturne dediščine skozi igro z MR-tehnologijo v mešani realnosti, vzpostavitev novih komunikacijskih in tehnoloških rešitev za dvig prepoznavnosti in atraktivnosti turistične destinacije in gradu Podsreda, vzpostavitev ponudbe novega turističnega doživetja in izvedba izobraževalnih delavnic s področja ohranjanja kulturne dediščine ter ohranjanja naravne dediščine.

Nadaljuj z branjem
OKOLJE6 dni nazaj

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje. Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala...

Arhitektura6 dni nazaj

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve...

UMETNOST1 teden nazaj

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo v roke Ivu Prančiču

Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike...

E-Mobilnost2 tedna nazaj

E-Tourneo Custom z izjemno prostornostjo in zmogljivostjo za različne dejavnosti

Ford Pro je razkril popolnoma nov model E-Tourneo Custom, ki je na čelu naslednje generacije večnamenskih vozil Tourneo in ima...

Dizajn2 tedna nazaj

Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine...

OKOLJE2 tedna nazaj

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo...

UMETNOST3 tedni nazaj

Novi umetniški ateljeji v Mariboru

Pred dnevi so umetniki začeli polniti prostore umetniških ateljejev, ki jih je Mestna občina Maribor (MOM) uredila v stavbi na...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Berlinski simpozij o Plečniku

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom...

UMETNOST1 mesec nazaj

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču...

POPULARNO