V petek, 28. avgusta 2026, bo med 15. in 18. uro v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani potekal simpozij Plečnik in mesto – Nove perspektive. Simpozij, ki ga v okviru programa AA Nanotourism Visiting School organizirata Architectural Association iz Londona in Muzej za arhitekturo in oblikovanje, bo v angleškem jeziku ponudil prostor za sodobne poglede na dediščino Jožeta Plečnika ter njeno vlogo v arhitekturnem izobraževanju, teoriji in projektiranju.

O simpoziju in tematski fokus

Simpozij raziskuje sodobne reinterpreatcije in generativni potencial zapuščine Jožeta Plečnika. Dogodek odpira prostor za razmislek o tem, kako Plečnikovo delo ne ponuja le zgodovinskega reference, temveč ostaja izjemno aktualno orodje za sodobno arhitekturno izobraževanje, teorijo in projektiranje tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru. Pet govorcev bo na simpoziju, ki poteka že tretje leto zapored, poskušalo ponuditi nove perspektive na delo Jožeta Plečnika.

Kontekst: AA Nanotourism

Simpozij poteka v okviru programa AA Nanotourism Visiting School, mednarodne raziskovalno-oblikovalske platforme pod okriljem Architectural Association (AA) iz Londona. Nanoturizem deluje kot kritičen odziv na učinke masovnega turizma ter raziskuje lokalne, trajnostne in specifične prostorske strategije, ki temeljijo na sooblikovanju ter sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in kulturno dediščino. AA Nanotourism Visiting School bo letos že tretje leto zapored potekal v Ljubljani, v sodelovanju z MAO, Fakulteto za Arhitekturo, Univerze v Ljubljani ter TU Wien.

Format in govorniki

Dogodek je zasnovan kot serija kratkih predavanj in predstavitvenih prispevkov, ki jim sledi okrogla miza in razprava z publiko.

1. Učiti se od Plečnika

Vid Žnidaršič: Arhitekt, arhitekturni zgodovinar in pedagog, ki deluje v Londonu. Poleg programa AA Nanotourism Visiting School, ki ga vodi, deluje tudi kot Design Fellow na magistrskem študiju (MArch) Univerze v Cambridgeu in Studio Master v prvem letniku na Architectural Association v Londonu. Njegovo poučevanje v Združenem kraljestvu in Sloveniji pogosto črpa iz opusa Jožeta Plečnika ter raziskuje, kako arhitekturne in urbanistične intervencije ostajajo generativne v sodobnem oblikovalskem izobraževanju — o čemer bo razmišljal na letošnjem simpoziju.

2. Nov namen, nova interpretacija

Fanny Bruckbauer, David Eibensteiner, Dora Janušič in Larissa Silva Lopes (Publikacija Nov namen, nova interpretacija): Mednarodna skupina študentov in arhitektov (TU Wien, UL FA, Clancy Moore Architects), ki so se povezali na delavnici AA Nanotourism 2024. Pod mentorstvom AA Nanoturizem ter ob podpori Plečnikove hiše so razvili publikacijo Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani ter spremljajočo razstavo. Na simpoziju bo Dora Janušič v imenu skupine predstavila njihov skupni raziskovalni projekt, publikacijo ter spremljajočo razstavo. Prispevek raziskuje Plečnikovo uporabo spolij ter njegove metode recikliranja in reinterpretacije materialne dediščine. S tem ponuja nov pogled na Plečnikovo delo, nevidne povezave v Ljubljani in sodobni razvoj mesta.

3. Plečnikov izmišljen dnevnik

Klaske Havik: je profesorica metod analize in domišljije na Fakulteti za arhitekturo v Delftu. Med njenimi publikacijami so Urban Literacy (2014) ter zbirki Architectural Positions (2009) in Writingplace (2016). Bila je urednica arhitekturnih revij de Architect in OASE ter ustanovila revijo Writingplace journal for Architecture and Literature. Na simpoziju bo Plečnikovo delo v Ljubljani predstavila kot dvojni opus, v katerem se prepletajo zgodbe arhitekta in mesta. Njeno predavanje na simpoziju ponuja spekulativni literarni opis treh obdobij v življenju in delu Jožeta Plečnika. Predavanje sledi potem arhitekta v sodobni Ljubljani ter si zamišlja, kako so se njegovo branje mesta in njegovi pogledi na vlogo arhitekta spreminjali v posameznih zaporednih obdobjih.

4. Plečnik in njegov dvojnik: repeticija kot arhitekturna operacija

Eva Gusel: je arhitektka in publicistka, ki deluje na področjih arhitekturnega projektiranja, arhitekturne kritike in teorije, s poudarkom na raziskovanju sodobnih arhitekturnih in drugih ustvarjalnih praks. Je soavtorica več razstav in prenov, med drugim prenove odvetniških pisarn v Metalki, ki je bila nominirana za Plečnikovo medaljo. Na letošnjem simpoziju njeno predavanje raziskuje podvajanje in ponavljanje kot značilno operacijo v Plečnikovi arhitekturi. Namesto preprostega izposojanja iz zgodovine Plečnik znova in znova kopira, preoblikuje in celo posnema samega sebe, s čimer podvajanje spreminja v igrivo in presenetljivo sodobno projektantsko metodo.

5. Plečnikova literarna kritika

Miloš Kosec: je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij je zaključil leta 2014 v Ljubljani z nalogo »Ruševine kot arhitekturni objekti«, doktorat pa leta 2019 na Birkbeck Collegu Univerze v Londonu z doktorsko disertacijo »Pasivizem: aktivizem in pasivnost v sodobni arhitekturi«. Miloš je tudi kurator in kritik. Njegovo raziskovanje se osredotoča na zgodovino modernizma, politiko in spomenike, propadanje in rušenje, dediščino, pojem pasivnosti ter nematerialne intervencije v prostoru. Prispevek na letošnjem simpoziju bo odprl vprašanje o literaturi kot polju arhitekture. Zakaj je ponovno branje literature Jožeta Javorška in Lojzeta Kovačiča ključno, da Plečnika osvobodimo spon “večne” ikone in tržnega blaga ter ga vržemo v sredo konfliktnega urbanega življenja?

V okviru festivala Svetlobna gverila bo umetniški trio Canemorto v Ljubljani ponovno aktiviral svojo edinstveno štirikolesno svetlobno instalacijo Sijajni kombi. Vozilo, na katerem je upodobljenih 18 simbolov sreče iz različnih kultur sveta, umetniki opisujejo kot »najmočnejši generator sreče na svetu«. Po predstavitvi v slovenski prestolnici se bo umetniško delo vrnilo v Torino.

Anonimni italijanski kolektiv, ki je aprila v Galeriji Vžigalica odprl razstavo Slikarska dirka, se v okviru 20. edicije festivala Svetlobna gverila ponovno ustavlja v Ljubljani. Na Trgu francoske revolucije bodo med 20.30 in 23. uro izvedli performans aktivacije Sijajnega kombija. Obiskovalce vabijo, da v zameno za amulet tria Canemorto s seboj prinesejo manjšo simbolično daritev.

Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi katalog in avtorski kratki film Radiant Van. Film prikazuje preobrazbo običajnega dostavnega vozila v Sijajni kombi ter spremlja potovanje umetniškega tria iz Torina v Ljubljano. Scenarij so napisali člani kolektiva Canemorto, režijo pa podpisuje Marco Proserpio. Za oblikovanje zvoka je poskrbel Matteo Pansana, fotografijo pa je ustvaril Alessandro Trapezio.

Angleško-italijansko-slovenski katalog o projektu Sijajni kombi je izšel pri beneški butični založbi Bruno. Vključuje prispevke urednika in kuratorja projekta Antonia Grullija iz torinske umetniške iniciative Luci d’Artista, kuratorja Galerije Vžigalica Janija Pirnata ter kuratorja, kritika in pisatelja Matjaža Brulca.

Svetlobna instalacija med avtomobilsko dediščino in mistiko

Po besedah Antonia Grullija projekt Sijajni kombi združuje dve pomembni plati Torina: bogato avtomobilsko tradicijo in dolgo zgodovino zanimanja za magijo ter ezoteriko. Kolektivu Canemorto, ki prihaja iz Bologne in je znan po raznolikih umetniških pristopih, je uspelo običajni fiat ducato preobraziti v svojevrstno mobilno svetlobno skulpturo oziroma veliko čarobno svetilko.

Ko se sodobna umetnost sreča z dirkaško kulturo

Slovensko občinstvo je delo tria Canemorto prvič spoznalo marca letos ob razstavi v Galeriji Vžigalica. Umetniki so takrat v Ljubljano pripeljali slike za razstavno postavitev kar s svojim kombijem. Po besedah Janija Pirnata je projekt na zanimiv način povezal svet sodobne umetnosti in avtomobilističnih dirk ter hkrati preizpraševal institucionalne okvire umetniškega prostora, kar je blizu tudi programu Galerije Vžigalica.

Sijajni kombi je bil prvič aktiviran maja letos ob robu Beneškega bienala. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil slovenski javnosti premierno predstavljen na odprtju 20. festivala Svetlobna gverila, enega vodilnih evropskih festivalov svetlobne umetnosti, ki ga kurirata Katerina Mirović in Nika Erjavec.

Projekt s svojo simboliko in motivi iz različnih kulturnih okolij neposredno nagovarja letošnjo osrednjo temo festivala – raznolikost. Organizatorji trio Canemorto opisujejo kot iskriv, raziskovalen in duhovit kolektiv, ki svojo ustvarjalnost pogosto prepleta s subtilno provokacijo ter inovativnimi umetniškimi pristopi.

Anonimni italijanski umetniški trio Canemorto deluje od leta 2007. Njegovi člani nastopajo zamaskirani, sporazumevajo se v neznanem jeziku in častijo pasje božanstvo z imenom Txakurra.

Umetniški kolektiv, ki briše meje med resničnostjo in fikcijo

Po lastnih besedah jim prav Txakurra daje moč, da ustvarjajo kot enoten umetniški organizem. V skoraj dveh desetletjih delovanja so razvili samosvoj izraz, ki združuje elemente konceptualne umetnosti, underground subkultur in dadaistične provokacije. Njihov nadrealistični pripovedni svet nenehno prepleta resničnost in fikcijo.

Slikarstvo, kiparstvo, video in performans v njihovem ustvarjalnem procesu sobivajo znotraj ekspresivnega, ironičnega in nenehno spreminjajočega se imaginarija, so zapisali v Galeriji Vžigalica.

V Radovljici te dni potekajo tradicionalni Vurnikovi dnevi, festival, posvečen enemu najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov. Dogodek, ki ga ob obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravlja Center arhitekture Slovenije v sodelovanju s številnimi lokalnimi in nacionalnimi partnerji, tudi letos povezuje arhitekturo, kulturno dediščino, izobraževanje in sodobne interpretacije prostora.

Festival, ki ga od leta 2014 gostijo Vurnikovo mesto in njegove institucije, presega okvir klasične arhitekturne prireditve. V ospredje postavlja vprašanja identitete, pripadnosti, odnosa do prostora in pomena arhitekturne dediščine v sodobni družbi.

Arhitekt, ki je zaznamoval slovensko moderno

Ivan Vurnik velja za enega ključnih pionirjev moderne arhitekture na Slovenskem. Njegovo ustvarjanje je pomembno vplivalo na razvoj slovenske arhitekturne misli v prvi polovici 20. stoletja, skupaj z ženo, slikarko in oblikovalko Heleno Kottler Vurnik, pa sta ustvarila prepoznaven oblikovalski izraz, ki še danes predstavlja pomemben del nacionalne kulturne dediščine.

Prav Radovljica, kjer je Vurnik preživel del svojega življenja, ostaja eno osrednjih prizorišč ohranjanja in predstavljanja njegove zapuščine.

Razstave, nagrade in razmislek o identiteti prostora

Letošnji festival se je začel z odprtjem razstave fotografskega natečaja ter razglasitvijo nagrajencev. V radovljiški graščini je do konca junija na ogled izbor fotografij, ki skozi različne poglede interpretirajo arhitekturo, prostor in dediščino.

Pomemben del programa predstavlja tudi razstava Sledi narodnosti v gorenjski arhitekturi, ki na Vurnikovem trgu skozi izbrane arhitekturne primere odpira razpravo o odnosu med tradicijo, identiteto, sodobnostjo in grajenim okoljem. Razstava bo obiskovalcem na voljo vse do konca avgusta.

V okviru festivala je bila podeljena tudi Vurnikova študentska nagrada, namenjena perspektivnim študentom arhitekture in urbanizma. Priznanje spodbuja razvoj novih generacij arhitektov ter izpostavlja kakovostne študijske in raziskovalne projekte.

Arhitektura kot navdih za mlade generacije

Posebna pozornost je tudi letos namenjena izobraževanju mladih. Junija v Radovljici potekajo ustvarjalne delavnice, na katerih osnovnošolci spoznavajo življenje in delo Ivana Vurnika ter Helene Kottler Vurnik. S pomočjo ustvarjalnih nalog in prostorskih eksperimentov odkrivajo arhitekturo kot del vsakdanjega življenja ter pomen oblikovanja prostora.

Takšni programi prispevajo k večjemu razumevanju arhitekture med mladimi in spodbujajo zavedanje o pomenu kakovostno oblikovanega grajenega okolja.

Vurnikova dediščina tudi skozi kulinariko in jesenski program

Festival tudi letos vključuje nekoliko drugačen pogled na dediščino zakoncev Vurnik. V radovljiški Hiši Linhart je skozi junij na voljo poseben Vurnikov meni, ki temelji na raziskovanju njunih prehranskih navad in priljubljenih jedi. Kuharski mojster Uroš Štefelin jih je interpretiral v sodobni kulinarični zgodbi.

Program se bo nadaljeval tudi v jesenskih mesecih. Septembra bo na sporedu Vurnikov filmski večer, oktobra pa sledijo arhitekturna šola, strokovna vodstva, kolesarsko doživetje ter drugi dogodki, ki bodo obiskovalcem omogočili poglobljeno spoznavanje Vurnikove arhitekturne zapuščine.

Vurnikovi dnevi tako ostajajo eden pomembnejših slovenskih festivalov, ki arhitekturo predstavlja kot živo kulturno prakso ter jo povezuje z vprašanji identitete, prostora in kakovosti bivanja.