Connect with us

DEDIŠČINA

Vitraž pariške katedrale Notre-Dame, katero je zajel usodni požar, gre v obnovo

Objavljeno

dne

Pariška katedrala Notre-Dame je v usodnem požaru utrpela veliko škodo. Ob tem je večina vitražev v srednjeveški cerkvi zdržala vročino in ogenj, a so zelo umazani od dima in prahu. Katedrala bo obnovljena v prejšnji obliki, vključno s 96-metrskim zvonikom.

Katedrala Notre-Dame v Parizu je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024, pravi francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak. Leta 2019 je bila hudo poškodovana v požaru in je trenutno sredi obnove.

Kmalu po požaru aprila 2019 je predsednik Emmanuel Macron dejal, da bodo katedralo – ki sega v 12. stoletje – obnovili, in pozneje obljubil, da jo bodo znova odprli za vernike do leta 2024, ko bo Francija gostila olimpijske igre. Vodja Rebâtir Notre-Dame Jean-Louis Georgelin je dejal: “Odločeni smo zmagati v tej bitki leta 2024, znova odpreti katedralo leta 2024. Franciji bo v čast, da to stori, in to bomo storili, ker smo v tem cilju vsi poenoteni.”

Saje in prah zastirajo zunanjo svetlobo in zakrivajo paleto barv, poroča Reuters, pri katerem so spomnili, da je vitraže oblikoval arhitekt Eugene Viollet-le-Duc, ki je zasnoval tudi 96-metrski zvonik. 

Zdaj, več kot tri leta po uničujočem požaru, je osem proizvajalcev stekla iz Francije začelo “mukotrpno čiščenje in obnovo 39 visokih oken v ladji, na koru, v transeptu in zakristiji srednjeveške katedrale.”

Flavie Serriere Vincent-Petit, vodja istoimenskega podjetja za vitraže v Troyesu, jugozahodno od Pariza, je dobila nalogo, da obnovi 22 oken. Čiščenje poteka kot nežno drgnjenje površine z vato, namočeno v vodi in etanolu. To je občutljiv in ponavljajoč se postopek, namenjen zbiranju usedlin, ki mora potekati tako, da se okno ne bi poškodovalo.

“Prihaja velika faza čiščenja, da se spere tako prah po požaru kot tudi umazanija, ki nastane zaradi človeškega dihanja, pa tudi saje sveč, da lahko okna postavimo nazaj na svoje mesto in katedrali vrnemo polno svetlobo,” je dejala.

Pri obnovi pomaga delavnica kölnske katedrale v Nemčiji, še poroča Reuters.

Foto: EPA

Pomemben spomenik francoske gotike je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024, je pred kratkim sporočila francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak.

850 let na Île de la Cité
Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint-Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. Stavba, ki je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja, spada med najdragocenejše spomenike evropskega stavbarstva. Katedrala je dala ime tudi eni izmed največjih francoskih literarnih mojstrovin – Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831.

Nazadnje je Notre-Dame utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom, obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana. Do požara je bila eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče več kot 10 milijonov obiskovalcev.

Vzrok požara še ni popolnoma znan, povzročila naj bi ga napaka v električnem sistemu ali cigaretni ogorek. Čeprav je v požaru zgorelo celotno ostrešje gotske cerkve, je gasilcem uspelo, da ogenj ni zajel celotne srednjeveške zgradbe.

DEDIŠČINA

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Objavljeno

dne

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška, prvi, star 73 let, drugi pa 21, pripadata podnebni aktivistični skupini Just Stop Oil.

Po pričevanju očividcev in na podlagi videposnetkov, ki so prišli v javnost, sta aktivista, identificirana kot 73-letni Rajan Naidu in 21-letni Niamh Lynch, z vedri pristopila k prazgodovinski strukturi in začela škropiti z oranžno barvo.

Z barvo naj bi poškropila več megalitov iz obdobja poznega neolitika, zatem pa naj bi eden od protestnikov sedel na travo, drugega pa je onemogočil tamkajšnji obiskovalec.

Zahteva po prenehanju črpanja in sežiganje nafte, plina in premoga
Skupina Just Stop Oil je sporočila, da je barva izdelana iz koruzne moke in naj bi se kmalu sprala z dežjem. Namen akcije pa je bil, kot so zapisali v sporočilu za javnost, od prihodnje britanske vlade (julija imajo na Otoku parlamentarne volitve) zahtevati, da z drugimi vladami sprejme sporazum o prenehanju črpanja in sežiganja nafte, plina in premoga do leta 2030. V nasprotnem primeru bo prišlo do milijonskih žrtev, opozarjajo aktivisti. “Moramo stopiti skupaj, da bi branili človeštvo, ali pa tvegamo vse,” so zapisali.

Tik pred praznovanjem poletnega solsticija
Aktivista sta arheološke ostaline z barvo poškropila dan pred praznovanjem poletnega solsticija, ki se ga pri Stonehengeu tradicionalno vsako leto udeleži več tisoč ljudi.

Z več akcijami nad kulturno dediščino
Podnebna aktivistična skupina Just Stop Oil je v zadnjih letih izvedla več podobnih akcij, v katerih je z večinoma reverzibilnimi posegi na kulturno dediščino (predvsem je šlo za umetnine v galerijah in muzejih) opozarjala na podnebno krizo. Umetniška dela izbira zato, da odpre vprašanje o tem, kakšno vlogo bo imela umetnost v človekovem življenju, če ne bo osnovnih možnosti za preživetje.

Tudi sicer je Stonehenge ena od najbolje obiskanih znamenitosti v državi in umeščena tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheologom ostaja še v marsičem uganka. Kljub nenehnim študijam in analizam strokovnjaki še vedno ne znajo dokončno odgovoriti, kakšne obrede so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju.

Že desetletja razpravljajo o namenu Stonehengea. Osrednji teoriji predvidevata ritualni oziroma verski predznak – po prvi gre za mistični prostor z zdravilnimi močmi, po drugi pa za spomenik, kjer so častili mrtve prednike.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Objavljeno

dne

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki bo med drugim obsegala rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja in konservatorske posege na Prešernovi hiši. 

Prešernova domačija v Vrbi je kulturni spomenik, ki je v celoti v državni lasti, zato prenovo izvaja ministrstvo za kulturo, v upravljanju pa ga ima občinski Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Ministrstvo za kulturo je vsa sredstva za celovito obnovo v vrednosti okoli 2,9 milijona evrov namenila iz svojega proračuna in evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Za prenovo, ki bo glede na napoved končana do začetka leta 2026, bo poskrbelo podjetje Kovinar – gradnje ST, d. o. o., so sporočili z ministrstva.

Direktor podjetja Kovinar – gradnje ST Jernej Mrak in ministrica za kulturo Asta Vrečko po podpisu pogodbe pod streho Prešernove domačije v Vrbi. Foto: BoBo

Obnovitvena dela bodo zagnali še v tem mesecu
Ministrica Asta Vrečko je ob podpisu pogodbe izrazila veselje, da so “po dolgih letih prizadevanj zagnali celostno obnovo Prešernove rojstne hiše. S tem bo pridobila nove prostore in dvorišče ter tako postala sodoben muzejski kompleks z dodatnimi vsebinami in prireditvenim prostorom. Spominske hiše na čelu s Prešernovo so zelo priljubljene med ljudmi in obiskane. Tovrstne sodobne obnove so poleg ohranjanja kulturne dediščine in izobraževanja pomembne tudi za kulturni turizem, lokalno gospodarstvo in povezanostjo s kulturo.


Celovita obnova Prešernove domačije bo obsegala sicer rekonstrukcijo gospodarskega poslopja s pripadajočo zunanjo ureditvijo, konservatorske posege na Prešernovi hiši in skupno komunalno ureditev med objektoma. Po besedah ministrice bodo po končani obnovi “obiskovalci ogled začeli v interpretacijskem centru in končali z muzejsko etnološko obarvano postavitvijo v Prešernovi rojstni hiši ter s tem dobili boljše kulturno doživetje, znanje in vpogled v preteklost s pogledom v prihodnost.

Celoten projekt mora biti končan do začetka leta 2026, kar je zahteva sofinanciranja z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega se zagotavljajo vsa sredstva razen davka na dodano vrednost, ki ga bo pokrivala država. Foto: Atelje Ostan Pavlin

Doslej je bila za obiskovalce odprta le Prešernova rojstna hiša, ki je bila zato obremenjena z različnimi podpornimi funkcijami, kot so sanitarije in recepcija. “Obiskovalcem, ki so se doslej pogosto stiskali na majhnem prostoru, bo zdaj na voljo več prostora, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica kot upravljavec pa bo lahko bolje razvijal program,” je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Čelik Vidmar. Ob tem je izrazil upanje, da bodo v prihodnje lahko uredili še sosednjo hišo, katere lastnik je tudi že država in v kateri bi lahko ponudili gostinske storitve.

Dela bodo stekla še ta mesec in bodo predvidoma končana v osmih mesecih, nato bo sledilo notranje opremljanje. Foto: Atelje Ostan Pavlin


Del gospodarskega poslopja, ki je bil na črno prizidan, bodo porušili, preostanek bodo rekonstruirali. V pritličje interpretacijskega centra bo umeščena recepcija s prodajo vstopnic, manjša trgovina in garderoba, prostor za muzejsko razstavo, posvečeno izbrani tematiki v povezavi s Prešernom, sanitarije za obiskovalce in servisni prostori. Nadstropje interpretacijskega centra bo skoraj v celoti namenjeno večnamenskemu prostoru oziroma dvorani, namenjeni predavanjem, koncertom, gledališču, konferencam, delavnicam, začasnim razstavam in drugim dogodkom. Tam bodo tudi dodatne sanitarije za zaposlene in obiskovalce ter stopnišče do mansardnega prostora s pisarnami. V jugovzhodni polovici ostrešja bo nad večnamenskim prostorom umeščena dodatna etaža z urejenimi prostori za zaposlene. Dostop do nadstropja bo mogoč tudi z dvigalom, so še sporočili z ministrstva.

Prešernova rojstna hiša je konstrukcijsko v dobrem stanju in ne potrebuje temeljnih gradbeno sanacijskih ukrepov. Izvedena bo prenova in posodobitev strojnih in električnih inštalacij objekta, s protipožarno ureditvijo skladno s smernicami konservatorskega načrta,” so še poudarili. Prav tako bodo izvedeni sanacija strešne konstrukcije, konservatorsko-restavratorski posegi na notranjih in zunanjih ometih, kamnitih elementih (okenski okvirji, portali, stopnice, tlak), lesenih elementih (vrata, okna, leseni tlaki in stropi ter notranja oprema), opečnem tlaku in kovinski stavbni opremi. Kot so še dodali na ministrstvu, bo obnova vključevala tudi celovito komunalno ureditev Prešernove domačije.

Vrba kot epicenter slovenske kulture?
Za celovito obnovo Prešernove domačije so si v lokalni skupnosti prizadevali že vrsto let. Po besedah župana Žirovnice Leopolda Pogačarja bo ta kulturni spomenik dobil novo dimenzijo in bo lahko pomembno prispeval tudi k razvoju kulturnega turizma. Svoje bo prispevala tudi občina, ki bo sama zgradila 3,1 milijona evrov vredno obvoznico. Tako bo središče vasi skupaj s Prešernovo rojstno hišo, razbremenjeno prometa. Gradnja obvoznice bo predvidoma stekla jeseni. Potekala bo fazno, končana pa naj bi bila sredi leta 2026. Župan je dodal še, da bi po njegovem prepričanju lahko Vrba postala epicenter slovenske kulture.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

Objavljeno

dne

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju, Urška Todosovska Šmajdek za prenovo Pelikanove hiše v Celju, Irena in Mirko Cigula pa za posebne zasluge.

Baročna cerkev sv. Jurija v Šenčurju je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik in v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma obnovljena. Leta 2014 je bil obnovljen izvirni baročni kip sv. Jurija iz osrednje niše glavnega oltarja, ki je bil do leta 2022 prezentiran na pročelju nad vhodom v cerkev. Leta 2021 se je začelo konserviranje-restavriranje kakovostne baročne cerkvene opreme, za projekt je bil odgovoren Remškar.

Kot piše v utemeljitvi, njegov pristop k projektu konservatorsko-restavratorskih posegov in revitalizacije baročne oltarne opreme ter stenskih poslikav v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju odlikujejo osebna angažiranost, predanost znanstvenemu in strokovnemu delu, pa tudi razumevanje pomena popularizacije in sodelovanja strokovne in laične javnosti. Poudarjeno je tudi njegovo zavedanje pomena razvijanja konservatorske teorije, ki se ji Remškar posveča tako v pripravah na projekte kot tudi pri analizi posegov, kar pomembno prispeva k razvoju konservatorske stroke in postavlja tako pristop pri posegih na pričujočem oltarju kakor tudi drugih konservatorskih odločitvah v konservatorski teoretski kontekst.

“Gre za primer zelo dobrega sodelovanja javne in zasebne institucije,” je o obnovi cerkve sv. Jurija poudaril Matevž Remškar in dodal, da bi ta poseg moral služiti kot primer dobre prakse in sčasoma postati standard delovanja. Ob tem je opozoril, da se namreč žal še vedno prepogosto izvajajo amaterske prenove oltarjev, s čimer se kulturna dediščina izgublja. Foto: arhiv Restavratorstvo Kavčič

Prenovljen dom fotografske dediščine 20. stoletja
Urška Todosovska Šmajdek
 je kot odgovorna konservatorka celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zgledno in strokovno vodila ter koordinirala obnovitvena dela na objektu Pelikanova hiša v Celju, ki so potekala od leta 2020 do začetka leta 2024.

Med celoviti obnovi hiše Pelikan so jo odlikovali pretanjen občutek za interdisciplinarno delo ter usklajeno in preudarno sodelovanje z vsemi deležniki. Vsebinska revitalizacija celotnega objekta v muzejsko-kulturno središče, ki interpretira in reciklira zgodbo hiše, pomensko presega lokalni okvir. Iz vseh ohranjenih detajlov, ki s posegi niso izgubili patine desetletij in vanje zapisanih zgodb, je razbrati, da je Urška Todosovska Šmajdek obnovo vodila osebno zavzeto in predano, z občutkom za ohranjanje ne le podedovane materije, ampak predvsem zgodb, ki so se zapisale vanjo in bodo zaradi njenih tehtnih odločitev ostale berljive nam in tudi našim zanamcem, piše v utemeljitvi.Zakonca Cigula: ključna akterja pri revitalizaciji dvorca Dornava

Irena in Mirko Cigula
 sta leta 2016 postala oskrbnika dvorca Dornava. Njun izjemni odnos do spomenika, ki ga živita in izkazujeta, sloni na njunem neprecenljivem prispevku h kakovostnemu in spoštljivemu odnosu do podedovanega, požrtvovalni in povezovalni vlogi med lokalno skupnostjo in strokovnimi službami, podpori in neutrudnih aktivnostih, ki so zadnji vrhunec dosegle v času obnove kapele in oranžerije, zaključene v letu 2023.

Posebej dragoceno je dejstvo, da z osebno predanostjo in neizmerno ljubeznijo do dvorca tega prebujata v novo življenje in oživljata strokovno in laično zavest, ki daje nov smisel tej nacionalno pomembni dediščinski lokaciji, piše v utemeljitvi.

Kot še piše, sta zakonca Cigula dokaz, da varovanja, negovanja, razumevanja in dojemanja dediščine v njeni celovitosti in kulturnem pomenu ni mogoče zagotavljati zgolj z upravnimi določili. Njuna vloga pri ohranjanju in revitalizaciji kompleksa Dornava je neprecenljiva in svetel vzor vsem.

Pred podelitvijo priznanj, ki jih Slovensko konservatorsko društvo podeljuje strokovnjakom za izjemne dosežke na področju konservatorstva, so v avli ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.

Nadaljuj z branjem
DOGODKI14 ur nazaj

V Centru Rog pregledna razstava ob 20-letnici kolektiva Oloop

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger...

DEDIŠČINA2 dneva nazaj

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška,...

ZELENA ENERGIJA3 dnevi nazaj

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka,...

GOSPODARSTVO2 tedna nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura2 tedna nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV3 tedni nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST3 tedni nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST3 tedni nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

POPULARNO