inistrstvo za kulturo bo namenilo skoraj 17 milijonov evrov za energetsko sanacijo SNG-ja Maribor, Narodnega muzeja Slovenije in zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obnova je del zelenega prehoda, pričakujejo se prihranki na področju porabe energije.

Ministrstvo za kulturo bo za energetsko sanacijo SNG-ja Maribor zagotovilo 8,5 milijona evrov, za Narodni muzej Slovenije 4,9 milijona evrov, za energetsko sanacijo stavb Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območnih enot Ljubljana in Kranj pa skoraj tri milijone evrov. Ministrstvo bo tako skupaj zagotovilo skoraj 17 milijonov evrov, so sporočili z ministrstva. Ministrstvo za kulturo bo za sanacijo stavb zagotovilo sredstva s pomočjo evropskih sredstev v okviru izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter iz lastnih proračunskih sredstev.

Obnova omenjenih stavb je del ukrepa zeleni prehod, v okviru katerega bodo energetsko sanirali še tri stavbe v Arboretumu Volčji Potok. Aneks k pogodbi za energetsko sanacijo omenjenih objektov je ministrica Asta Vrečko pred dnevi podpisala v Narodnem muzeju z direktorjem SNG-ja Maribor Danilom Roškerjem, direktorico Narodnega muzeja Slovenije Matejo Zabel Kos in direktorjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernejem Hudolinom.

Po energetski prenovi je predviden vsaj 30-odstotni skupni prihranek energije v primerjavi z izhodiščnim stanjem. Pri izvedbi del se bodo zagotovili visoki zdravstveni in okoljski standardi. Prenova javnih stavb bo vključevala tudi izboljšanje njihove dostopnosti za invalide, so še sporočili z ministrstva in dodali, da se bo energetska sanacija začela in končala v letu 2025.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije bodo v letu 2025 osrednjo občasno razstavo posvetili prelomnim trenutkom slovenske medicine in zdravstva. Z nizom razstav, dogodkov in publikacij bodo tudi osvetlili številne vidike konca druge svetovne vojne, saj v letu 2025 obeležujemo 80. obletnico tega prelomnega trenutka v svetovni zgodovini.

Razstava “Zgodovina zdravstva in medicine” bo v slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja do danes. Izbrana poglavja bodo osvetlila zgodovino slovenske medicine in zdravstva ter izpostavila nekatere izjemne dosežke, ki so Slovenijo postavili na svetovni zemljevid. Obiskovalce bo popeljala skozi ključne dogodke in zgodbe od začetka 20. stoletja do danes ter razkrila številne redko videne muzejske predmete, fotografije, filme in pričevanja.

Ponudila bo vpogled v zgodovino javnega in bolnišničnega zdravstva, delovanje zdravstvenega osebja v izrednih razmerah, kot so vojne, naravne katastrofe in epidemije, ter dosežke, ki oblikujejo slovensko medicinsko dediščino in so slovensko zdravstvo zapisali med najnaprednejše v svetu.

V preteklosti so bile posamezne tematike slovenske medicine in zdravstva sicer muzeološko predstavljene v različnih institucijah, s tokratno razstavo pa bodo prvič združili izbrane zgodbe na enem mestu. Na ogled bo od sredine marca 2025.

Program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije bo v letu 2025 kot osrednja nacionalna institucija za zgodovino 20. stoletja z nizom razstav, dogodkov in publikacij osvetlil številne vidike tega obdobja.

Tako bodo 24. januarja v preddverju Viteške dvorane odprli razstavo Moč predmetov: Muzejska zbirka predmetov iz zaporov in taborišč. Predstavila bo izjemno zbirko predmetov iz nacističnih taborišč in zaporov, vključno s tistimi, ki doslej niso bili predstavljeni javnosti. Posebna pozornost bo namenjena kuharskim in spominskim knjižicam ter osebnim predmetom, ki nosijo pretresljive zgodbe posameznikov.

Na ploščadi pred muzejem bo med aprilom in majem na ogled razstava Konec druge svetovne vojne. Videti bo mogoče izbor fotografij iz druge svetovne vojne, ki so nastale na slovenskih tleh in prikazujejo tako tedanje dogajanje kot posledice vojne.

Razstava Preživeti in pričati – Ustvarjanje v času deportacije, ki bo na ogled od novembra 2025 do januarja 2026, pa bo raziskovala umetniško ustvarjanje v koncentracijskih taboriščih. Predstavljene bodo risbe in predmeti, ki razkrivajo univerzalnost trpljenja, odpora in človeške ustvarjalnosti. Spremljal jo bo strokovni webinar, kjer bodo raziskovalci predstavili zbirke in analize umetniških del, ustvarjenih v taboriščih.

Niz manjših občasnih razstav Izbrane podobe 20. stoletja

Razstave Izbrane podobe 20. stoletja dopolnjujejo stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju in odkrivajo bogastvo muzejskih zbirk. Vključujejo širok spekter tem – od športa in umetnosti do vojne in socialne zgodovine – ter temeljijo na obletnicah, raziskavah in pridobitvah gradiva. Na ogled so v preddverju Viteške dvorane in na ploščadi pred muzejem, fotografska razstava Ljubljana – mesto v zelenem pa bo gostovala na Ljubljanskem gradu.

V letu 2025 tako načrtujejo razstavo ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, ki bo prinesla prikaz zgodb preživelih iz Srebrenice, ki živijo v Sloveniji, dopolnjen z intervjuji, osebnimi predmeti in strokovno vsebino. Razstava Umetniki skozi objektiv Igorja Modica bo predstavila fotografske portrete slovenskih umetnikov.

Razstava NIČ proti VEČnosti: Andrej Šifrer bo retrospektiva glasbene kariere Andreja Šifrerja, obogatena z osebnimi predmeti in spomini. Napovedujejo tudi razstavo Šah: 90 let slovenske šahovske zveze, na fotografski razstavi bo poudarek na ključnih trenutkih šahovske zgodovine.

S fotografsko razstavo Stanko Oražem: fotografske sledi 1. svetovne vojne bodo obeležili stodeseto obletnico začetka bojev ob reki Soči (1915-2025) in šestdeseto obletnico smrti fotografa poročnika Stanka Oražma (1887-1965). V programu za leto 2025 pa imajo še razstavi 70 let socialnega dela v Sloveniji in 80 let od ustanovitve podjetja Gradis; slednja bo prinesla zgodbo o vzponu in propadu nekdanjega gradbenega velikana Gradisa.

Trubarjeva priznanja za leto 2024 prejmeta Portal Kamra, ki ga upravlja Osrednja knjižnica Celje, ter Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva, ki deluje v okviru Arhiva Republike Slovenije.

Priznanja bodo podelili danes ob 17. uri v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice. NUK podeljuje priznanja posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine.

Portal Kamra je regijski portal, pri katerem sodelujejo osrednje pokrajinske oziroma območne knjižnice in Združenje splošnih knjižnic, “kar pomeni, da zapolnjuje vrzel in predstavlja hkrati neprecenljiv most med občinsko in državno ravnjo”, beremo v utemeljitvi priznanja. Portal zainteresiranemu občinstvu v Sloveniji pa tudi v zamejstvu in izseljenstvu na tako rekoč domačem naslanjaču približa kulturno dediščino ter jo v obliki novic in povabil seznanja z različnimi dejavnostmi in dogodki, ki jih izvajajo knjižnice, arhivi in muzeji.

Portal je zaživel v letu 2008. Danes se lahko pohvali z več kot štirimi milijoni obiskov v letu 2023 ter več kot 56.000 digitaliziranimi objekti, ki so povezani v 1051 digitalnih zbirk. “Kulturne vsebine, ki jih vključuje portal Kamra, je na kratko mogoče opredeliti kot domoznanske, vendar zgolj, če to razumemo kot raziskovanje svoje ožje domovine. V bistvu pa vse na portalu digitalizirane vsebine, ki so tu dostopne z enega mesta, kreirane pa v organizacijah, ki so kompetentne vsaka za svoje področje, prek specifičnih znanj in vednosti ponujajo široko znanje in razgled,” še piše v utemeljitvi priznanja.

Vračanje sijaja dragocenemu knjižnemu gradivu
Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva, ki je bil ustanovljen leta 1956 kot oddelek Muzeja narodne osvoboditve, leta 1980 pa je bil priključen današnjemu Arhivu RS, je ves čas deloval kot oddelek odprtega tipa. Posvečal se je konserviranju, restavriranju in materialnemu varovanju pisne in grafične dediščine ter likovnih del na papirju, in sicer ne le v obeh matičnih ustanovah, ampak tudi v drugih arhivih, muzejih in knjižnicah tako v Sloveniji kot v zamejstvu.

Med spomeniki nacionalne pisne in grafične dediščine, na katerih je center opravil posege, so med drugim iluminirani Kranjski antifonar iz leta 1491 iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana, Dalmatinova Biblija iz leta 1584 iz Mestne knjižnice Kranj in Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 iz Biblioteke SAZU.

V 68 letih delovanja je tako več generacij zaposlenih v centru ključno prispevalo k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji, še piše v utemeljitvi.

Na sredini podelitvi v NUK-u bosta zbrane nagovorili ravnateljica NUK Jana Kolar in članica komisije za podeljevanje Trubarjevega priznanja Urša Kocjan. Podelitev bo z glasbenim nastopom obogatil oktet In spiritu. NUK Trubarjeva priznanja podeljuje 17. leto. Lani ga je prejel cerkveni zgodovinar in teolog Metod Benedik.