OKOLJE
Zastrašujoče številke: smo na poti k rekordnemu segretju ozračja

Svet je na poti k segretju ozračja za do 2,6 stopinje Celzija do konca stoletja, ocenjujejo Združeni narodi. “Smo na poti v svetovno katastrofo,” svari Antonio Guterres, generalni sekretar ZN-a.
Trenutne zaveze držav ne zadostujejo za dosego ciljev pariškega podnebnega sporazuma, ugotavlja poročilo Programa ZN-a za okolje (UNEP). Posodobljene zaveze, predložene od lanske podnebne konference COP26 v Glasgowu, zmanjšujejo načrtovane svetovne izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 za manj kot en odstotek, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Več kot 190 držav se je s podpisom pariškega sporazuma leta 2015 zavezalo k omejitvi globalnega segrevanja občutno pod mejo dveh stopinj Celzija, pri tem pa naj bi si prizadevale za ukrepe, ki bi to mejo znižali na 1,5 stopinje. UNEP izračunava vrzel med trenutnimi zavezami držav in temi cilji, pri čemer ugotavlja, da je napredek pri zmanjševanju izpustov “žalostno nezadosten”.
“Gre za še eno zapravljeno leto,” je dejala ena od avtoric poročila Anne Olhoff. “Ne trdimo, da nobena država težave ni vzela resno. A s celostnega vidika smo zagotovo zelo daleč od zadostnega,” je dodala.

Poročilo ugotavlja, da bi se za omejitev segrevanja na dve stopinji Celzija, pri kateri bi se svet še lahko izognil najbolj katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb, morale izpuste do leta 2030 zmanjševati 30 odstotkov hitreje, kot je trenutno zastavljeno z državnimi načrti. Za 1,5 stopinje bi moralo biti zmanjšanje 45 odstotkov hitrejše.
Po ugotovitvah UNEP-a bi izvedeni “brezpogojni” nacionalni cilji – taki, ki jih nameravajo države izvesti tudi brez dodatne podpore – vodili v dvig globalne temperature za 2,6 stopinje Celzija do leta 2100. Z izvedenimi tudi pogojnimi cilji, ki se zanašajo na mednarodna finančna sredstva, bi se ozračje segrelo za 2,4 stopinje.
“Imeli smo priložnost za postopne spremembe, a ta čas je minil,” je po poročanju BBC-ja dejala Inger Andersen, izvršna direktorica UNEP-a.
Guterres: Smo na poti v globalno katastrofo
Guterres je v današnji izjavi poudaril, da zaveze za neto ničlo nimajo vrednosti “brez načrtov, politik in dejanj”, ki jih uresničujejo. “Svetovne in nacionalne podnebne zaveze so mizerno nizke. Povedano drugače, smo na poti v globalno katastrofo,” je dejal.
V Egiptu bo do 6. do 18. novembra potekala podnebna konferenca COP27, ki neformalno velja za “afriški COP”. Poudarek bo namreč na izzivih, s katerimi se v kontekstu podnebnih sprememb spopadajo države v razvoju, med pomembnejšimi vprašanji bo zagotavljanje finančne pomoči tem državam.
EKOLOGIJA
Nameren izpust ali sabotaža? V Lendavi iz opuščene bioplinarne znova iztekel digestat

Iz bioplinarne v Trimlinih v občini Lendava je pretekli konec tedna znova iztekel digestat. Župan Lendave Janez Magyar meni, da je šlo za nameren izpust, medtem ko je oskrbnik inšpektorjem dejal, da je šlo za sabotažo.
Župan Lendave Janez Magyar si je dogajanje v nedelujoči bioplinarni konec prejšnjega tedna ogledal tudi sam. Digestat je po njegovih besedah tekel iz cisterne na sosednjo njivo, ki je v lasti bioplinarne. Ko je bila zemlja prepojena z njim, pa je začel odtekati v potok Kopica. Digestat je sicer ostanek organskih snovi iz bioplinarn, ki se lahko uporablja kot gnojilo.
Prepričan je, da gre za neodgovorno in namerno dejanje, saj digestat ni iztekal prvič. Poleg tega je bilo po njegovih besedah jasno, da je nekdo namensko odprl ventil na cisterni, da je lahko iz nje iztekala omenjena snov. “Nemogoče je, da bi se ventil odprl sam, saj se odpira tako, da ga je treba posebej dvigniti,” je dejal. Kot pravi, je “država jasno naložila, da je treba omenjene snovi odpeljati na uničenje, namesto tega pa vedno znova prihaja do takih ekscesov”.
Tovrstne izpuste na občinski upravi redno prijavljajo, policija svoje delo opravi, pridejo tudi inšpektorji za okolje, a v nadaljevanju se ne zgodi nič, opozarja župan. Kot pravi, je do zdaj že večkrat skušal priti v stik z lastnikom bioplinarne, a se ta srečanjem izogiba.
Inšpekcija: Izliva zaradi prisilnega odprtja ventila
Na inšpektoratu za okolje so navedli, da so v ponedeljek v bioplinarni opravili izredni inšpekcijski nadzor. V njem so ugotovili, da se je snov iz bioplinarne začela razlivati zaradi prisilnega odprtja in poškodovanja glavnega ventila, počene medenine in odvitih vijakov na njem.

Na vratih fermentorja je bilo poškodovano tesnilo, za katero je oskrbnik bioplinarne za inšpektorat dejal, da ga je poškodoval neznanec. “Ugotovljeno je tudi bilo, da je v soboto neznani povzročitelj izklopil transformacijsko postajo za lastno rabo. S tem, ko je bila odklopljena električna energija, avtomatsko oziroma samodejno zapiranje ventilov na fermentorjih ni delovalo,” so zapisali na inšpektoratu.
Kot pravijo, snov iz bioplinarne v času pregleda ni več iztekala, bile pa so vidne sledi izpuščanja snovi iz fermentorja bioplinarne na asfaltno površino pred njim, na bližnje kmetijsko zemljišče in navzdol po brežini potoka Kopica na južni strani bioplinarne.
V potoku Kopica je bilo mogoče opaziti tudi površinske pene. Voda v potoku je bila v delu, kjer je bilo zaznati sled izpusta, že bistra in brez vonja, so zapisali. Po navedbi oskrbnika bioplinarne za inšpektorat naj bi iz bioplinarne izteklo od 100 do 200 kubičnih metrov snovi, po navedbah Policijske uprave Murska Sobota pa od 200 do 300 kubičnih metrov.
Bioplinarna je bila nekoč last podjetja Ecos, ki je končalo v stečaju, konec 2019 pa jo je kupilo neznano podjetje Egytec Energy, ki je v 100-odstotni lasti Mohameda Fekry El-Saidyja z naslovom v Belgiji.
Do iztekanja digestata iz kompleksa bioplinarne ni prišlo prvič. Prebivalci so že večkrat protestirali zaradi neznosnega smradu, ki naj bi se širil v njeni bližini.
OKOLJE
Kdo povzroča največ emisij CO2?

Očitno je najboljši pogled na škodo, ki jo povzročamo okolju, prav iz vesolja. NASA lahko namreč s svojo tehnologijo opazuje največje onesnaževalce!
Nedavna NASINA študija razkriva, da je NASINA tehnologija zmožna že iz vesolja opazovati, kdo v ozračje prispeva največ emisij CO2. V okviru dveh misij so namreč raziskovalci spremljali spreminjanje emisij ogljikovega dioksida pete največje elektrarne na premog na svetu.
Gre za elektrarno Bełchatów na Poljskem, ki je največji posamezni onesnaževalec v Evropi. Pri analizi emisijskih dimov elektrarne z več satelitskih preletov med letoma 2017 in 2022 so zaznali spremembe ravni ogljikovega dioksida, ki so bile skladne z urnimi nihanji v proizvodnji električne energije. Začasne in stalne zaustavitve enot (zaradi vzdrževanja ali razgradnje) so zmanjšale skupne emisije elektrarne, kar je ekipa prav tako lahko zaznala.
Ugotovitve dokazujejo, da je mogoče opazovanje iz vesolja uporabiti za spremljanje sprememb emisij ogljikovega dioksida na lokalni ravni, so povedali znanstveniki.
Emisije iz velikih obratov, kot so elektrarne in rafinerije, predstavljajo približno polovico svetovnih emisij ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv. Elektrarna Bełchatów, ki obratuje od leta 1988, je največja elektrarna na lignit na svetu, pri čemer je lignit oziroma rjavi premog kriv za še več emisij kot črni premog oziroma antracit.

Podatki iz vesolja pokažejo več
NASINE ugotovitve nakazujejo celo, da bi lahko bil takšen način merjenja celo bolj učinkovit kot zgolj merjenje na podlagi ocen in meritev, opravljenih na Zemljinem površju. Raziskovalci upoštevajo maso kupljenih in porabljenih fosilnih goriv, nato pa izračunajo pričakovane emisije, dejanskih meritev ogljikovega dioksida v ozračju pa običajno ne izvajajo.
»Podrobnejša slika emisij ogljikovega dioksida bi lahko pripomogla k spremljanju učinkovitosti politik za zmanjšanje emisij. Naš pristop z napravama in je mogoče uporabiti za več elektrarn ali ga spremeniti za emisije ogljikovega dioksida iz mest ali držav,« so zato povedali pri NASI.
Prav zato NASA misijo nadaljuje za še nadaljnjih nekaj let, ki bodo služila dodatnemu izpopolnjevanju tehnologije ter pozornem opazovanju najbolj problematičnih in najbolj onesnaževalskih točk na Zemlji. Pred strogim pogledom NASE iz vesolja ni varen prav noben onesnaževalec!
OKOLJE
V Avstriji so božična drevesca koristna tudi po praznikih

Na Dunaju božična drevesa po praznikih ne končajo na smetišču, ampak nadaljujejo svojo zgodbo – nekatera uporabijo za proizvodnjo energije, druga pa za hrano avstrijskih koz.
Na kar 576 lokacijah po Dunaju je mogoče vse do srede januarja oddati odsluženo božično drevo, ki ne bo romalo na odpad, ampak bo koristno tudi po tem, ko je opravilo vlogo krašenja doma.
V okviru posebne iniciative namreč božične smrečice v avstrijski prestolnici zbirajo že več let, običajno pa jih zberejo skoraj 200 tisoč oziroma več kot 800 ton.
Smrečice tudi po odhodu iz dunajskih domov prinašajo toplino in svetlobo
Smrečice, ki jih meščani oddajo na zbirnih mestih, so nato odpeljane v eno najsodobnejših sežigalnic Evrope, v Pfaffenau, kjer se ob sežigu ustvarja energije, ki nato služi električni oskrbi in ogrevanju dunajskih gospodinjstev.
Najprej veselje družinam, nato hrana kozam
Pa drugi del zbranih drevesc? Ta se odpelje na posebno deponijo Rautenweg, kjer prebivajo koze avstrijske avtohtone pasme – pincgauer koze, ki so odpadnega smrečja nadvse vesele, saj jim predstavlja izjemno okusen obrok. Koze na deponiji za vzdrževanje vegetacije skrbijo že kar 20 let, zato si svežo zalogo smrečja vsako leto več kot zaslužijo!
V okviru posebne iniciative namreč božične smrečice v avstrijski prestolnici zbirajo že več let, običajno pa jih zberejo skoraj 200 tisoč oziroma več kot 800 ton.
Čeprav naravne smreke ne sodijo med najbolj trajnostno obliko okraševanja, Dunajčani dokazujejo, da lahko njihovo okoljsko škodo z ustreznim ravnanjem in kreativno ter trajnostno iniciativo zmanjšamo.
Bi se lahko česa trajnostnega spomnili tudi pri naši praznični okrasitvi?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Slovenski dan brez zavržene hrane: Natečaj za najboljše plakate za manj zavržene hrane
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Razstava konSekvence: fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Kdo povzroča največ emisij CO2?
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe
-
ZANIMIVOSTI4 tedni nazaj
V muzejih na “Otoku” zmanjkuje prostora za zgodovinske najdbe
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Arhitekt Blažko: Arhitektura v Ajdovščini je bila vselej prilagojena burji
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazaj
Maribor bo leta 2024 dobil nov nacionalni laboratorij v vrednosti skoraj 14 milijonov evrov
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Sprehod skozi 800 let katedrale Notre-Dame pred vnovičnim odprtjem