Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestne lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal državni sekretar Jože Novak.

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po ujmi povedal, da je okoli 330 prizadetih hiš na takšnih mestih, kjer ne bodo mogle več stati. Zanje bodo morali poiskati nadomestne lokacije drugje.

Za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo mogoča tudi gradnja v bližnji okolici. Skupno je bilo na različne načine prizadetih okoli 6000 objektov.

Rekonstrukcije, ki so se začele, se nadaljujejo, ne da bi bilo treba vlagati vloge na novo, je kot bistveno poudaril Novak, ki je povedal, da se glede na zakonski predlog samodejno določa, da se gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v času pred ujmo, podaljšujejo, skupaj na pet let, s čimer stopajo nasproti investitorjem, ki v tem času zaradi razmer niso mogli graditi.

Državna tehnična pisarna bo po Novakovih besedah v večini pomagala vsem investitorjem in poskrbela za nadomestne rešitve. “Ponudila bo najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev,” je dejal Novak. Pričakovati je različne odzive na to, so pa nekateri lastniki ogroženih objektov skupaj s sodelavci tehničnih pisarn že začeli iskati rešitve.

“Če bo kdo želel iti v neki objekt, ki je že zgrajen, ga bodo odkupili in posameznike preselili v objekte, ki že stojijo kjer koli v občini ali v bližini. Druga možnost je, da bo kdo zahteval sredstva in dobil plačano ter ne bo želel več graditi. Tudi takšne situacije so,” je dodal.

Za primere, kjer bo treba najti prostor za novo hišo, je napovedal, da bo država zgradila novo hišo na stavbnem zemljišču. Usmeritev v zakonskem predlogu je, da bi takšna gradnja potekala na poselitvenih območjih, ki že obstajajo v občinskih prostorskih načrtih.

Druga možnost je, da lahko določen postopek hitreje izpeljejo in ga vodijo za gradnjo nekaj hiš skupaj. “Pričakujemo, da bomo vsaj tretjino objektov rešili na takšen način, z majhnimi lokacijami po ena, dve, tri, pet hiš v nekaterih občinah,” je dejal.

Nove lokacije za več kot 100 hiš

V tistih občinah Zgornje Savinjske doline, kjer bo treba najti nove lokacije za 100 oz. 150 hiš, pa bodo to urejali posebni občinski prostorski načrti oz. sanacijski prostorski načrti.

Občine so se tega že lotile skupaj z državno pisarno in ministrstvom za naravne vire in prostor ter že pripravljajo določene lokacije, je dejal Novak.

Glede pridobivanja potrebnih soglasij je kot pomembno postopkovno rešitev v zakonu navedel, da če nekdo v 30 dneh ne izda mnenja, se šteje, da je mnenje dano. Državni sekretar na ministrstvu, konkretno on, pa bo tedensko oz. 14-dnevno koordiniral vse soglasodajalce.

Pripravljen bo tudi poseben program za obnovo vodotokov. “Posamezne vodotoke bomo začeli urejati trajnostno, sonaravno in na način, da bi bili podnebno odporni,” je dejal. Napovedal je tudi, da bo za območja, kjer so bile poplave, treba preveriti obstoječe prostorske načrte in jih po potrebi spremeniti, “najmanj s presojo vodarskih soglasij”.

Pri naših zahodnih sosedih, konkretneje na Siciliji, so danes zaprte številne šole. V Cefaluju blizu Palerma so jih zaprli zaradi vročine: vremenoslovci na Siciliji za danes napovedujejo do 35 stopinj Celzija. Prejšnji teden so bile zaradi vročine zaprte tudi šole na Kanarskih otokih.

Potem ko so požari prizadeli Sicilijo poleti, župan Cefaluja Daniele Tumminello ni želel tvegati. Ob upoštevanju obvestila Civilne zaščite, ki je za danes razglasila visoko stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnosti požarov in močnega juga s temperaturami nad 35 stopinj, je podpisal odlok o zaprtju šol vseh stopenj. Enak ukrep so sprejeli v bližnjih krajih, kot so Trabia, Lascari in Campofelice di Roccella, pišejo italijanski mediji.

Odločitev upošteva to, da veliko učencev, ki obiskujejo šole v Cefaluju, prihaja iz bližnjih občin, zato se je potovanjem priporočljivo izogibati.

Župan je poudaril pomen varnosti šolske populacije in cilj zagotavljanja boljše pretočnosti avtomobilskega prometa. Poleg tega naj bi se izognili preobremenitvi cest v nujnih primerih in tako zmanjšali potencialni vpliv na tamkajšnji prometni sistem.

Številne šole po Italiji pa so zaprte še zaradi dveh razlogov. Zaradi splošne stavke, s katero mnoge sindikalne organizacije zahtevajo nove kolektivne pogodbe v javnem sektorju. V približno 40 občinah v Liguriji pa bodo učenci ostali doma zaradi hudih neviht, ki jih pričakujejo ob severnem Tirenskem morju.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je po napovedih Evropski komisiji poslalo vlogo za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU-ja za pomoč po avgustovski ujmi, na podlagi katere si Slovenija obeta do 400 milijonov evrov.

Kot je po četrtkovi seji vlade povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ima Evropska komisija šest tednov, da odloči o vlogi, pri čemer sam upa, da bo svojo presojo končala prej in da bo Slovenija čim prej deležna sredstev za obnovo po naravni katastrofi. Vlada je sicer vlogo v Bruselj poslala teden dni pred iztekom roka.

Slovenija na podlagi poslane vloge iz solidarnostnega sklada, ki je instrument EU-ja za pomoč po naravnih nesrečah, pričakuje do 400 milijonov evrov, pri čemer je skladno z izraženo pripravljenostjo komisije zaprosila za avans 100 milijonov evrov v tem letu, do 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev pa pričakuje v prihodnjem letu.

Vlada je neposredno škodo in sredstva za odpravo posledic ujme pred dnevi na podlagi metodologije PDNA (Post-Disaster Needs Assessment), ki predstavlja v EU-ju uveljavljeno nadgradnjo nacionalne metodologije in po pojasnilih pristojnih omogoča hitrejše in bolj celovito ocenjevanje posledic po naravni katastrofi, ocenila na 9,99 milijarde evrov.

Visoke številke, ki so v javnosti predmet pomislekov in kritik o pretiravanju, vsebujejo vse vidike škode ob naravni nesreči ter stroške sanacije poškodovanih območij in vrnitev v prvotno stanje. Ocena upravičenih stroškov znotraj te ocene znaša približno 6,8 milijarde evrov. To so po pojasnilih ministrstva torej tisti stroški, ki so v breme javnih financ in spadajo v glavne kategorije upravičenih izdatkov.

Ukrepi, ki jih je skladno z uredbo EU-ja mogoče financirati iz solidarnostnega sklada, so med drugim takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja; zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb; takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in urejanje prizadetih območij.