Connect with us

OKOLJE

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Objavljeno

dne

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje.

Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala nekaj, kar smo sicer že slutili, a ne vedeli, da je tako slabo. Mesta se namreč glede na izsledke raziskave segrevajo 29 % hitreje kot podeželje, pogosteje doživijo vrtoglave temperaturne rekorde, se soočajo s pomanjkanjem vode zaradi suše, taljenjem materialov, ki niso prilagojeni na vročinske valove in podobno. Naj spomnimo, da je v letošnjem letu svoj (in azijski) rekord doseglo mesto Shush v Iranu, ki je poleti doseglo 53,6 °C.

Le še dva meseca nas ločita do konca tega leta in trenutni podatki kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bo letošnje leto šesto najtoplejše leto v zgodovini merjenja. Nič kaj spodbudno, ne?

Pa rešitev? Ozelenitev mest. Tako preprosta, a hkrati tako težka rešitev, ki pa se je bodo morala mesta začeti posluževati v večji meri kot doslej. Dokazi namreč kažejo, da vsakršno povečanje ravni vegetacije v mestu, pa naj gre za drevesa, strešne vrtove ali farme, vertikalne vrtove, mini parke ali karkoli drugega, občutno vpliva na temperaturo in splošno klimo v mestu.

Modro-zelene strehe, vpojne opeke …

Če povzamemo splošne ugotovitve raziskave, te nakazujejo, da se glede na podatke med letoma 2002 in 2021, dnevne temperature v mestih v povprečju segrejejo za 0,56 °C na desetletje, segrevanje pa hitreje poteka v velemestih oziroma v mestih, ki se z veliko hitrostjo širijo. Ozelenitev lahko trend segrevanja precej ublaži – v nekaterih mestih ga je doslej izravnala za 0,13 °C, kar sploh ni zanemarljivo.

Ob ozelenitvi so za ublažitev segrevanja na voljo tudi številne tehnološke rešitve, med katerimi izstopajo modro-zelene strehe RESILIO, ki se lahko pohvalijo s posebnim vpojnim slojem, ki shrani deževnico, kar omogoča rast vegetacije v zelenem delu strehe, vse skupaj pa zmanjša segrevanje.

Med ostale rešitve sodijo še posebne porozne opeke, ki vpijajo deževnico in jo v sušnem obdobju oddajajo ter tako ohlajajo ozračje ter številni drugi materiali. A kot poudarjajo znanstveniki … Ni ga čez zelenje.

OKOLJE

V Avstriji so božična drevesca koristna tudi po praznikih

Objavljeno

dne

Na Dunaju božična drevesa po praznikih ne končajo na smetišču, ampak nadaljujejo svojo zgodbo – nekatera uporabijo za proizvodnjo energije, druga pa za hrano avstrijskih koz.

Na kar 576 lokacijah po Dunaju je mogoče vse do srede januarja oddati odsluženo božično drevo, ki ne bo romalo na odpad, ampak bo koristno tudi po tem, ko je opravilo vlogo krašenja doma.

V okviru posebne iniciative namreč božične smrečice v avstrijski prestolnici zbirajo že več let, običajno pa jih zberejo skoraj 200 tisoč oziroma več kot 800 ton.

Smrečice tudi po odhodu iz dunajskih domov prinašajo toplino in svetlobo

Smrečice, ki jih meščani oddajo na zbirnih mestih, so nato odpeljane v eno najsodobnejših sežigalnic Evrope, v Pfaffenau, kjer se ob sežigu ustvarja energije, ki nato služi električni oskrbi in ogrevanju dunajskih gospodinjstev.

Najprej veselje družinam, nato hrana kozam

Pa drugi del zbranih drevesc? Ta se odpelje na posebno deponijo Rautenweg, kjer prebivajo koze avstrijske avtohtone pasme – pincgauer koze, ki so odpadnega smrečja nadvse vesele, saj jim predstavlja izjemno okusen obrok. Koze na deponiji za vzdrževanje vegetacije skrbijo že kar 20 let, zato si svežo zalogo smrečja vsako leto več kot zaslužijo!

V okviru posebne iniciative namreč božične smrečice v avstrijski prestolnici zbirajo že več let, običajno pa jih zberejo skoraj 200 tisoč oziroma več kot 800 ton.

Čeprav naravne smreke ne sodijo med najbolj trajnostno obliko okraševanja, Dunajčani dokazujejo, da lahko njihovo okoljsko škodo z ustreznim ravnanjem in kreativno ter trajnostno iniciativo zmanjšamo.

Bi se lahko česa trajnostnega spomnili tudi pri naši praznični okrasitvi?

Nadaljuj z branjem

EKOLOGIJA

Trajekt Piana je dokaz, da se lahko pluje tudi brez emisij

Objavljeno

dne

Izjemno novico obeležuje ladijski promet: sistem za filtriranje drobnih delcev na enem izmed trajektov lahko iz goriva zajame skoraj 100 % glavnih onesnaževalcev!

Potovanje s trajektom med Marseille in Korziko bo odslej veliko bolj trajnostno, saj je pomorski promet s sodobnim sistemom filtriranja emisij stopil pomemben korak naprej. Ladijski promet namreč sodi med ene večjih onesnaževalcev, pri čemer je bilo do sedaj precej težko in drago emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov vsaj nekoliko zmanjšati.

Omenjeni trajekt z imenom Piana podjetja La Méridionale dokazuje, da se da tudi to. Prvič v pomorski industriji lahko namreč trajektni sistem za filtriranje drobnih delcev zajame 99 odstotkov delcev žveplovega oksida in 99,9 odstotkov drobnih in ultrafinih delcev – ti so glavni onesnaževalci, ki jih lahko pripišemo ladijskemu prometu.

Končno rešitev za težko pomorsko industrijo?

V podjetju sistem za filtriranje na svojih trajektih preizkušajo že več let, sedaj pa so ga namestili na novi trajekt Piana, ki bo lahko v praksi pokazal učinkovitost tehnologije, potnike pa po morju popeljal veliko bolj zeleno kot je bilo to v ladijskem prometu značilno doslej.

Raziskovalci po svetu so si edini, da lahko učinkovitost sistema filtriranja na trajektu Piana močno spremeni pomorsko industrijo in poskrbi, da bo ta v prihodnje nekoliko bolj trajnostna in ne tako obremenjujoča za okolje. Inovacijo so pozdravili tudi v francoski organizaciji za spremljanje kakovosti zraka, kjer so povedali: »Vidimo lahko, da je majhno podjetje sposobno implementirati sofisticirane tehnologije s takojšnjimi koristmi za zelo velike igralce.«

»Vidimo lahko, da je majhno podjetje sposobno implementirati sofisticirane tehnologije s takojšnjimi koristmi za zelo velike igralce.«

Sistem za filtriranje je revolucionaren, saj se je do sedaj uporabljalo t.i. pranje onesnažujočih hlapov goriva v dimnikih z morsko vodo, kar pomeni, da je vsa umazanija stekla nazaj v morje. Pri novem sistemu tega ni, saj se ta zgleduje po že uporabljeni tehnologiji v panogi sežiganja odpadkov oziroma v elektrarnah na biomaso.

Ko gresta industrija in varovanje okolja z roko v roki …

In zakaj prav Marseille? Raziskave kažejo, da kar 10 odstotkov onesnaženega zraka v Marseillu povzroči ladijski promet, mesto pa se je srečalo tudi s peticijo za prepoved velikih križark, ki jo je podpisalo kar 50 000 prebivalcev okolice. Marseille namreč predstavlja eno najbolj obremenjenih evropskih pristanišč za križarjenje, poskusi podjetja, ki se ukvarja s prevozi potnikov, da bi zmanjšalo onesnaževanje svojih ladij, pa so bili tako povsem razumljivi in več kot smiselni.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Slovenci smo pri ločevanju odpadkov slabši, kot mislimo

Objavljeno

dne

Za 94 odstotkov Slovencev je ločeno zbiranje odpadkov pomembno, kaže raziskava, ki jo je izvedlo Zavezništvo za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje. A medtem ko so prebivalci Slovenije zelo prepričani o svojem znanju o pravilnem ločevanju odpadkov, je rezultat preizkusa precej slabši, ugotavljajo v zavezništvu.

Papir, biološki odpadki in steklo so tiste vrste odpadkov, ki slovenskim gospodinjstvom  pri ločevanju ne povzročajo preglavic. Zataknilo se je pri embalaži, čeprav so le trije odstotki anketirancev menili, da je postopek ločevanja embalaže zapleten, so sporočili iz Zavezništva za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje (ACE).

Sloveniji je leta 2019 nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, lani pa 489 kilogramov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji med letoma 2012 in 2020 povečal za več kot 20 odstotnih točk, z 51,5 na 72,2 odstotka.

Več kot 85 odstotkov anketirancev je navedlo, da vedno ali skoraj vedno ločeno zbirajo odpadno embalažo, papir, biološke odpadke in steklo. Pri tem je zelo doslednih ali doslednih več kot 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Praktična naloga, v kateri so se morali anketiranci odločiti, ali predmet sodi v zabojnik za preostanek odpadkov ali v zabojnik za odpadno embalažo, je pokazala, da so Slovenci zelo prepričani o svojem znanju o pravilnem ločevanju odpadkov. Medtem ko je bilo 63 odstotkov vprašanih prepričanih, da so pravilno razvrstili vsaj 80 odstotkov odpadkov, je bil rezultat skoraj štirikrat slabši – vsaj 80 odstotkov odpadkov je pravilno razvrstilo zgolj 24 odstotkov vprašanih.

Boljše rezultate so anketiranci dosegali pri vprašanjih o kartonski embalaži za tekoča živila, ki bi jo po končani uporabi 85 odstotkov sodelujočih pravilno odvrglo v zabojnik za odpadno embalažo. Le devet odstotkov vprašanih bi jo odvrglo v zabojnik za preostanek odpadkov.

Ob tem 90 odstotkov vprašanih ve, da je treba embalažo najprej izprazniti in sploščiti, le dobrih 27 odstotkov pa se jih zaveda tudi, da je treba embalažo pred odlaganjem znova zapreti s pokrovčkom. Pravilno ločevanje je namreč predpogoj za reciklažo.

Sloveniji je leta 2019 nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, lani pa 489 kilogramov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji med letoma 2012 in 2020 povečal za več kot 20 odstotnih točk, z 51,5 na 72,2 odstotka.

V zavezništvu ACE vrsto let zbirajo podatke o recikliranju odpadne kartonske embalaže za tekoča živila. Ti kažejo, da se je stopnja recikliranja tovrstne embalaže leta 2019 v EU povečala na 51 odstotkov. Nekatere države, denimo Belgija in Nemčija, beležijo več kot 70-odstotno stopnjo recikliranja.

Slovenija je med državami članicami, ki ne zbirajo uradnih statističnih podatkov o recikliranju odpadne kartonske embalaže za tekoča živila. Interne ocene pa kažejo, da v Sloveniji dosegamo okrog 30- do 40-odstotno stopnjo recikliranja.

V povprečju se sicer na tržišču v Evropi vsako leto znajde okoli 900.000 ton kartonske embalaže za tekoča živila. V večini primerov se uporablja za pakiranje mlečnih izdelkov (55 odstotkov) ter sokov in drugih tekočih živil (45 odstotkov). V Sloveniji izdelke, pakirane v kartonski embalaži za tekoča živila, pogosto uporablja več kot dve tretjini gospodinjstev.

V Sloveniji je leta 2019 nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, lani pa 489 kilogramov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji med letoma 2012 in 2020 povečal za več kot 20 odstotnih točk, z 51,5 na 72,2 odstotka.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 teden nazaj

Svetovni dan mokrišč: zagotavljajo nam pitno vodo, a izginjajo hitreje kot gozdovi

2. februarja beležimo svetovni dan mokrišč, letos s sloganom »Čas je za obnovo mokrišč« . Za tem dnevom stoji sekretariat Konvencije o...

DOGODKI1 teden nazaj

Poziv za prijavo umetniških del za razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

V prihodnjih 12 mesecih bo kuratorska ekipa Ulične galerije predstavila 12 mladih vizualnih umetnic_kov in grafičnih oblikovalk_cev, ki skozi formo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v petek, 3. marca, organiziralo strokovno srečanje, katerega osrednja tema bo izvedba toplotnega ovoja stavbe po...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

V gradbeništvu znova zeva velika luknja zaradi pomanjkanja delovna sile, ki za boljše pogoje odhaja na tuje

Kdo se bo lotil gradnje tretje razvojne osi, socialnih stanovanj? Kdo bo posodobil železnice, kdo razširil avtoceste, ki se utapljajo...

EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti

Javni poziv naslavlja temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato kulturno dediščino rokodelstva in obrti. V sklopu medinstitucionalne razstave Trienale rokodelstva...

Slovenija3 tedni nazaj

Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Koliko bo zamenjava občinskega vodstva vplivala na kulturni center v Izoli?

V Izoli so znova predstavili na natečaju izbrane rešitve za arhitekturno zasnovo tamkajšnjega Istrskega kulturnega centra. Za uresničitev projekta, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Znova neuspešen razpis za gradnjo zunanjega amfiteatra v Novi Gorici

V Novi Gorici še vedno upajo, da bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica postala Evropska prestolnica kulture, ob...

ZELENA ENERGIJA1 mesec nazaj

Katere evropske države prevladujejo na področju sončne energije?

Ste se spraševali, katere evropske države so na čelu prodora sončne energije? Kdo je v ospredju in kdo zaostaja? Imajo...

POPULARNO