Connect with us

OKOLJE

Debelina ledu na Antarktiki tanjša kot smo mislili

Objavljeno

dne

Nedavno objavljena ameriška raziskava razkriva, da so antarktične ledene police še tanjše, kot se je predvidevalo doslej, kar gotovo ne prinaša nič dobrega.

Svet se sooča s posledicami segrevanja temperature, kar vodi k taljenju ledenih plošč. Nova raziskava sedaj nakazuje, da so prejšnji poskusi ocenjevanja mase ogromnih plavajočih ledenih polic, ki obdajajo Antarktični ledeni list, morda precenjevali njihovo debelino.

Raziskava, nedavno objavljena v Journal of Glaciology, je prva obsežna raziskava te vrste, ki primerja podatke o debelini ledenih polic, pridobljene z radarjem, z ocenjenimi podatki o debelini, izmerjeni na površini ledenih polic.

Ledene police v resnici skoraj 20 metrov tanjše

Z analizo obsežnih podatkov iz 20 od skupno 300 ločenih sistemov ledenih polic, ki obdajajo približno 75 % Antarktičnega ledenega območja, so raziskovalci z Univerze v Ohiu ugotovili, da so Antarktične ledeni police v povprečju skoraj 6 % tanjše, kot so predhodne študije predvidevale, kar pomeni razliko približno 17 metrov.

Čeprav se ta razlika morda zdi majhna v primerjavi s tipično debelino ledenih polic, ki se lahko gibljejo od 50 do 600 metrov, ima pomembne posledice za naše razumevanje podnebnih sprememb.

Raziskava zaključuje, da so bile prejšnje predpostavke o debelini ledenih polic sicer pravilne v velikem merilu, vendar pa so bile zelo netočne na majhnem merilu. To pomeni, da so bile napake v ocenah debeline ledenih polic, zlasti v ozkih dolinah ali razpokah, ki jih je težko natančno izmeriti.

Zakaj je antarktični led ključen?

Ledene police igrajo ključno vlogo pri stabilizaciji Antarktičnega ledenega lista in celotnega podnebnega sistema Zemlje. Zato je natančno ocenjevanje njihove velikosti ključno za izračun, kako bi njihovo taljenje lahko prispevalo k dvigu morske gladine, pravi Allison Chartrand, vodilna avtorica raziskave in nedavna doktorska diplomantka Centra za raziskave polov in podnebja Byrd.

»Ker je antarktični ledeni del tako ogromen, lahko že 1 % napaka pri oceni hitrosti taljenja povzroči centimetre ali metre dviga morske gladine, ki jih nismo upoštevali,« je poudarila Chartrand.

Tudi najmanjše spremembe na ledenih policah Antarktike bi lahko ogrozile obalne skupnosti. Nekaj centimetrov premaknjene ledenih polic bi lahko povzročilo pretok debelejšega ledu v ocean in s tem potencialno povzročilo poplave nekaterih obalnih delov.

Raziskava tako zaključuje, da potrebujemo več bogatih in natančnih podatkov, da bi omogočili boljše napovedi izgube ledenih polic v Antarktiki.

Vir: Science Daily

OKOLJE

Je vzrok za onesnaženje vode na Ljubljanskem barju človeški vir ali naraven pojav?

Objavljeno

dne

Avtor

Je za obsežno onesnaženje na Ljubljanskem barju res krivo komunalno blato? Potem ko so geografi v nedeljo ob rutinskem terenskem delu naleteli na temno barvo vode, iz katere se širi smrad, ob tem pa namignili, da bi vzrok lahko tičal v izpustu komunalnega blata čistilnih naprav, danes župani okoliških občin mirijo, da za to dokazov ni. Prikimavajo jim tudi številni domačini in pripovedujejo, da je krivec najverjetneje naravni proces – gnitje.

Analize vzorcev vode, ki bodo pokazale, kaj je botrovalo nenadnemu prizoru na barju, že potekajo, kraj onesnaženja pa si je že ogledala policija, agencija za okolje, inšpektor za okolje in energijo ter inšpektor za naravne vire in prostor.

“Tako drastičnega primera še nisem videl,” je stanje v Bevškem jarku, ki se izteka v Ljubljanico, opisal predsednik Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje Mitja Bervar. “Včeraj so me klicali številni zaskrbljeni vaščani in spraševali, ali vem, kaj se dogaja,” je dodal.

Vse, kar je raslo tam, kjer je deset, dvanajst dni stala voda, je odmrlo, poginile so živali, kot so krti in miši, pa je za STA povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič in dodal, da se je po poplavah začel v okolici Bevk širiti neznosen smrad po gnilobi in mrhovini.

Potem ko so na stanje na Ljubljanskem barju opozorili člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, so se zdaj na teren odpravile še vse pristojne službe. Kot so potrdili na Policijski upravi Ljubljana, so na območju med Podpečjo in Notranjimi Goricami že v ponedeljek opravili ogled in zavarovali vzorce snovi.

“Za kakšno snov gre, vzrok za njen pojav in morebiten vpliv na okolje oziroma posledice še niso znani in so predmet nadaljnje kriminalistično forenzične preiskave,” so pojasnili.

Medtem ko nadaljujejo z zbiranjem obvestil o sumu kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, je lokacijo, ki se nahaja na območju Nature 2000, danes obiskal tako inšpektor za okolje in energijo kot tudi inšpektor za naravne vire in prostor. Skupaj z agencijo za okolje bosta ugotavljala, ali je res prišlo do okoljske škode.

Člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so namreč po odkritju domnevnega onesnaženja vodo analizirali, testi pa so pokazali onesnaženje z organskim materialom naravnega izvora. Profesor fizične geografije Uroš Stepišnik je pojasnil, da je vsebnost kisika v vodi Bevškega jarka le 12,4-odstotna, povišane pa so tudi vrednosti fosfatov in kloridov.

Po njegovi oceni gre najverjetneje za onesnaženje s komunalnim blatom. Ocenjuje tudi, da je povzročitelj verjetno računal na obilno deževje in vode, ki bi blato hitro odnesle, s tem pa bi se izognil “aferam”.

“Domnevamo, da je onesnaženje posledica izpusta komunalnega blata čistilnih naprav v pritok Ljubljanice, kar smo že opazili v preteklosti tudi na drugih območjih Slovenije,” je dodal profesor fizične geografije Stepišnik.

Na inštitutu upajo, da bodo odgovorni onesnaženje celovito preiskali, pa tudi podali rešitve, da do takih dogodkov ne bo več prihajalo. “Menimo, da je boljša preventiva kot kurativa, če bi ta voda vsebovala kakršnekoli naravi škodljive količine snovi,” je za dodal vodja Oddelka za fizično geografijo na geografskem inštitutu Matej Lipar.

Ljubljansko barje je namreč “izjemno ranljiv habitat” so jasni tudi v Ribiški družini Barje. Že lani so se zaradi hude suše soočali z množičnim poginom rib v Malem grabnu, ko je poginilo približno deset tisoč rib, zato je novica o onesnaženju med ribiči povzročila dodatno zaskrbljenost. “Ne želimo si dodatnih pritiskov na dragoceno naravno okolje Ljubljanskega barja ter okolice in upamo, da gre za naravni pojav,” pravijo.

“Nikakršnih dokazov ni, da gre za komunalno blato”

Da ni nobenih dokazov, da bi bil vzrok za onesnaženje komunalno blato, medtem miri župan občine Brezovica Metod Ropret, v Javnem komunalnem podjetju Brezovica pa dodajajo, da na Bevški jarek sploh ni priklopljena nobena čistilna naprava. “Ugotovitve gredo v smer organskega onesnaženja oziroma gnitja zaradi poplav in visokih temperatur,” je povedal Ropret. Po njegovih besedah se taki prizori na barju pojavijo občasno, večjih težav pa da niso povzročili.

Prikimavata mu tudi direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic in predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič. Pravi, da dolgotrajna poplavljenost na tem območju za sabo vedno pusti tovrstne posledice, razlika je le v tem, da do poplav običajno pride spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja in večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši, je naštel. V krajinskem parku so dodali, da temu botruje še nadmorska višina. Prav na tem območju je namreč najnižja, voda pa se zato zadržuje najdlje.

Tudi na občini Log-Dragomer so se danes zjutraj zaradi domnev, da bi vir onesnaženja lahko predstavljal izpust iz čistilne naprave, takoj odpravili do lastne čistilne naprave. Direktorica občinske uprave Marjeta Sternad Kuharič je povedala, da napak na napravi niso zaznali.

Trditve županskih kolegov je na redni tedenski novinarski konferenci podkrepil še ljubljanski župan Zoran Janković: “Mi imamo na Ljubljanici štiri merilna mesta in vsak dan merimo, kaj se dogaja. Rezultati kažejo na dobro stanje, izmerjena pa so posamezna preseganja mikrobioloških parametrov. Vsak dan delamo nove vzorce, če bomo kaj zaznali, bomo to posredovali ustreznim službam,” je povedal.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Komunalno blato onesnažuje vodo na Ljubljanskem barju

Objavljeno

dne

Avtor

Geografi so na Ljubljanskem barju zaznali obsežno onesnaženje vode, najverjetneje s komunalnim blatom iz čistilnih naprav, ki naj bi ga tja naložili pred nedavnim obsežnim dežjem, računajoč, da bo voda blato hitro odnesla.

Geografi Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika, kot je povedal profesor fizične geografije Uroš Stepišnik, so v nedeljo na onesnaženje naleteli ob rutinskem terenskem delu, in sicer na levem pritoku Ljubljanice, na potoku Bevški jarek, med Bevkami in Notranjimi Goricami.

Vidni znaki onesnaženja se po njegovih besedah kažejo kot zelo temna barva vode, ki se širi skozi tok Bevškega jarka. Črn je celoten tok Ljubljanice po sotočju z Bevškim jarkom. Poleg tega je prisoten tudi neprijeten vonj.

Na geografskem oddelku so zato izvedli teste kakovosti vode, ki so pokazali onesnaženje z organskim materialom naravnega izvora. Stepišnik je povedal, da je vsebnost kisika v vodi Bevškega jarka le 12,4-odstotna. Prav tako so opazno povišane vrednosti fosfatov in kloridov. Analize prisotnosti težkih mineralov v vodi še potekajo.

Onesnaženje naj bi vplivalo tudi na vodo Ljubljanice ob sotočju z Bevškim grabnom. Poleg tega se je onesnažena voda med poplavami razlila na okoliška območja, posledica pa je odmrlo rastlinstvo na obsežnih travniških in poljskih površinah zunaj struge. Onesnažena Ljubljanica teče tudi skozi središče Ljubljane.

Foto: Uroš Stepišnik

Blato naj bi odnesel dež

Domnevamo, da je onesnaženje posledica izpusta komunalnega blata iz čistilnih naprav v pritok Ljubljanice, kar smo že opazili v preteklosti tudi na drugih območjih Slovenije. Podrobnejše analize v referenčnih laboratorijih, ki bodo sledile v okviru uradne preiskave, bodo lahko potrdile to domnevo,” je še navedel Stepišnik.

Povzročitelji so po njegovem mnenju pred napovedanim dežjem, ki je pozneje povzročilo poplave, računali, da bodo vode blato hitro odnesle in se bodo tako izognili “aferam“, kakršnim smo bili ob nezakonitem odlaganju blata priča v preteklosti.

Onesnaženje so že prijavili pristojnemu inšpektoratu, Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje in policiji. Policisti so na terenu, je pojasnil.

Od odgovornih pričakujemo ukrepanje in izvedbo celovite preiskave tega dogodka onesnaženja ter določitev odgovornosti za to nesprejemljivo kršitev okoljevarstvenih standardov. Pričakujemo tudi, da bodo sprejeli nujne ukrepe za sanacijo in obnovo prizadetega območja, da bi preprečili nadaljnje širjenje škode in obnovili naravno ravnovesje tega edinstvenega okolja,” je še dejal Stepišnik in opomnil, da onesnaženo območje spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje.

Foto: Uroš Stepišnik
Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Težka mehanizacija je prioriteta za nadaljevanje sanacije v Škofji Loki

Objavljeno

dne

Medtem ko na nekaterih območjih še vedno potekajo organizirane prostovoljske akcije pri sanaciji posledic ujme, so na škofjeloškem posledice vidne le še na porušeni infrastrukturi. Dela za prostovoljce je zmanjkalo, nujno pa potrebujejo mehanizacijo.

Poleg razdejanja ob vodotokih in na infrastrukturi na nedavno ujmo v Škofji Loki opozarjajo tudi številna odprta okna, saj se tudi na ta način suši več sto zalitih objektov.

Da so domačini v zelo kratkem času uspeli zaključiti osnovno sanacijo, so zaslužni tudi številni prostovoljci, ki so v Škofjo Loko prihajali od vsepovsod. “Prostovoljci so bili zagnani, vsa čast,” pravi Špela Tavčar, predsednica krajevne skupnosti Škofja Loka – mesto.

Sanacija brežine in mostu v Bodovljah v občini Škofja Loka v sodelovanju z italijansko vojsko in civilno zaščito. Foto: Slovenska vojska

Če na domovih navzven sledi ujme skorajda ni več opaziti, je v občini še vedno odprtih več kot 50 gradbišč, kjer vzpostavljajo osnovno prevoznost in nujno sanacijo druge infrastrukture. “Pod nami potekajo vodovod, elektrika, kanalizacija za celotno dolino. Zaščita pred naslednjim velikim vodovjem, da ne odnese že tako poškodovane infrastrukture, je ena ključnih nalog v tem mesecu ali dveh,” pravi župan Škofje Loke Tine Radinja.

V Hrastnici je bila na delu ekipa italijanskih pripadnikov civilne zaščite, ki je s s težko mehanizacijo reševala podrti most. Kot pravi domačin Janez Grom, je hvaležnost neizmerna: “Prišli so v petek, most so imeli postavljen, zdaj ga zasipajo, res so pridni, delajo kot ‘norci’.”

Ta hip Škofja Loka potrebuje predvsem mehanizacijo, dela za prostovoljce ta trenutek ni več. A ko se domovi posušijo, bodo ljudje hvaležni tudi za pomoč obrtnikov.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA4 dnevi nazaj

Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej,...

Slovenija4 dnevi nazaj

Novogoriški župan želi razrešiti direktorja EPK GO! 2025

Novogoriški župan Samo Turel je napovedal, da se začenja postopek za razrešitev direktorja Javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica...

DEDIŠČINA6 dni nazaj

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s...

DOGODKI2 tedna nazaj

Nova najboljša splošna knjižnica stoji v Barceloni, med elito tudi Valvasorjeva v Krškem

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame

V požaru uničeni znameniti zvonik pariške Notre-Dame, v katerem je po znameniti Hugojevi zgodbi ’živel’ notredamski zvonar, naj bi obnovili...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Unesco Benetke še ne bo uvrstil na seznam ogrožene dediščine

Unescov odbor za svetovno dediščino je na letnem srečanju v savdski prestolnici Riad odločil, da Benetk, ene najbolj obiskanih turističnih...

Akustika2 tedna nazaj

Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa

V okviru projekta oz. razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo sofinanciral v nastanitveno turistično ponudbo za dvig...

Arhitektura2 tedna nazaj

Galerija Dessa: razstava Material o prihodnosti stroke

Odgovor na vprašanja, kako so videti sodobne družbeno odgovorne arhitekturne prakse, lahko do 11. oktobra najdete na razstavi Material. Kontekst. Družba....

DOGODKI3 tedni nazaj

7. Trajnostna konferenca GBC Slovenija – Trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sredo, 27. septembra, organiziralo konferenco, katere osrednja tema so trajnostne gradbene rešitve...

POPULARNO