Connect with us

OKOLJE

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Objavljeno

dne

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega prevoza.

Oslo je na dobri poti do tega, da postane prvo mesto na svetu s sistemom javnega prevoza, ki bo v celoti električen, kar bi se naj zgodilo že do konca leta 2023. To ni edini cilj, ki si ga zadajajo v Oslu, saj želijo do konca leta 2030 postati prvo brezemisijsko mesto na svetu. Ambiciozno!

Po trajektih sledi še elektrifikacija avtobusov

Pomemben korak bo tako predstavljala zamenjava vseh mestnih dizelskih avtobusov z električnimi, kar bo sicer prineslo precejšnje stroške, a v norveški prestolnici kljub temu verjamejo, da dolgoročni pozitivni učinki odtehtajo. Tako bo na dolgi rok cenejše že samo vzdrževanje, da o okoljski koristi sploh ne govorimo.

Največji e-trajekt na svetu se nahaja prav v Oslu.

Električni avtobusi so samo zadnji korak, saj je vse ostalo v Oslu že elektrificirano – vključno s trajekti, ki vozijo po fjordu! Zelo priljubljeni so tudi električni tramvaji, ki vozijo po prestolnici, prebivalci Osla pa zelo radi sedejo tudi na kolo in se popeljejo po številnih zgledno urejenih kolesarskih stezah.

Brezemisijski avtobusi na nekaterih linijah v Oslu že vozijo.
Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Objavljeno

dne

Avtor

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje.

Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala nekaj, kar smo sicer že slutili, a ne vedeli, da je tako slabo. Mesta se namreč glede na izsledke raziskave segrevajo 29 % hitreje kot podeželje, pogosteje doživijo vrtoglave temperaturne rekorde, se soočajo s pomanjkanjem vode zaradi suše, taljenjem materialov, ki niso prilagojeni na vročinske valove in podobno. Naj spomnimo, da je v letošnjem letu svoj (in azijski) rekord doseglo mesto Shush v Iranu, ki je poleti doseglo 53,6 °C.

Le še dva meseca nas ločita do konca tega leta in trenutni podatki kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bo letošnje leto šesto najtoplejše leto v zgodovini merjenja. Nič kaj spodbudno, ne?

Pa rešitev? Ozelenitev mest. Tako preprosta, a hkrati tako težka rešitev, ki pa se je bodo morala mesta začeti posluževati v večji meri kot doslej. Dokazi namreč kažejo, da vsakršno povečanje ravni vegetacije v mestu, pa naj gre za drevesa, strešne vrtove ali farme, vertikalne vrtove, mini parke ali karkoli drugega, občutno vpliva na temperaturo in splošno klimo v mestu.

Modro-zelene strehe, vpojne opeke …

Če povzamemo splošne ugotovitve raziskave, te nakazujejo, da se glede na podatke med letoma 2002 in 2021, dnevne temperature v mestih v povprečju segrejejo za 0,56 °C na desetletje, segrevanje pa hitreje poteka v velemestih oziroma v mestih, ki se z veliko hitrostjo širijo. Ozelenitev lahko trend segrevanja precej ublaži – v nekaterih mestih ga je doslej izravnala za 0,13 °C, kar sploh ni zanemarljivo.

Ob ozelenitvi so za ublažitev segrevanja na voljo tudi številne tehnološke rešitve, med katerimi izstopajo modro-zelene strehe RESILIO, ki se lahko pohvalijo s posebnim vpojnim slojem, ki shrani deževnico, kar omogoča rast vegetacije v zelenem delu strehe, vse skupaj pa zmanjša segrevanje.

Med ostale rešitve sodijo še posebne porozne opeke, ki vpijajo deževnico in jo v sušnem obdobju oddajajo ter tako ohlajajo ozračje ter številni drugi materiali. A kot poudarjajo znanstveniki … Ni ga čez zelenje.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Zastrašujoče številke: smo na poti k rekordnemu segretju ozračja 

Objavljeno

dne

Svet je na poti k segretju ozračja za do 2,6 stopinje Celzija do konca stoletja, ocenjujejo Združeni narodi. “Smo na poti v svetovno katastrofo,” svari Antonio Guterres, generalni sekretar ZN-a.

Trenutne zaveze držav ne zadostujejo za dosego ciljev pariškega podnebnega sporazuma, ugotavlja poročilo Programa ZN-a za okolje (UNEP). Posodobljene zaveze, predložene od lanske podnebne konference COP26 v Glasgowu, zmanjšujejo načrtovane svetovne izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 za manj kot en odstotek, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Več kot 190 držav se je s podpisom pariškega sporazuma leta 2015 zavezalo k omejitvi globalnega segrevanja občutno pod mejo dveh stopinj Celzija, pri tem pa naj bi si prizadevale za ukrepe, ki bi to mejo znižali na 1,5 stopinje. UNEP izračunava vrzel med trenutnimi zavezami držav in temi cilji, pri čemer ugotavlja, da je napredek pri zmanjševanju izpustov “žalostno nezadosten”.

“Gre za še eno zapravljeno leto,” je dejala ena od avtoric poročila Anne Olhoff“Ne trdimo, da nobena država težave ni vzela resno. A s celostnega vidika smo zagotovo zelo daleč od zadostnega,” je dodala.

Več kot 190 držav se je s podpisom pariškega sporazuma leta 2015 zavezalo k omejitvi globalnega segrevanja občutno pod mejo dveh stopinj Celzija, pri tem pa naj bi si prizadevale za ukrepe, ki bi to mejo znižali na 1,5 stopinje.

Poročilo ugotavlja, da bi se za omejitev segrevanja na dve stopinji Celzija, pri kateri bi se svet še lahko izognil najbolj katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb, morale izpuste do leta 2030 zmanjševati 30 odstotkov hitreje, kot je trenutno zastavljeno z državnimi načrti. Za 1,5 stopinje bi moralo biti zmanjšanje 45 odstotkov hitrejše.

Po ugotovitvah UNEP-a bi izvedeni “brezpogojni” nacionalni cilji – taki, ki jih nameravajo države izvesti tudi brez dodatne podpore – vodili v dvig globalne temperature za 2,6 stopinje Celzija do leta 2100. Z izvedenimi tudi pogojnimi cilji, ki se zanašajo na mednarodna finančna sredstva, bi se ozračje segrelo za 2,4 stopinje.

“Imeli smo priložnost za postopne spremembe, a ta čas je minil,” je po poročanju BBC-ja dejala Inger Andersen, izvršna direktorica UNEP-a.

Guterres: Smo na poti v globalno katastrofo

Guterres je v današnji izjavi poudaril, da zaveze za neto ničlo nimajo vrednosti “brez načrtov, politik in dejanj”, ki jih uresničujejo. “Svetovne in nacionalne podnebne zaveze so mizerno nizke. Povedano drugače, smo na poti v globalno katastrofo,” je dejal.

V Egiptu bo do 6. do 18. novembra potekala podnebna konferenca COP27, ki neformalno velja za “afriški COP”. Poudarek bo namreč na izzivih, s katerimi se v kontekstu podnebnih sprememb spopadajo države v razvoju, med pomembnejšimi vprašanji bo zagotavljanje finančne pomoči tem državam.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Uhajanje plina iz Severnega toka je močno načelo podnebje

Objavljeno

dne

Uhajanje plina iz Severnega toka je tudi veliko podnebno tveganje, opozarjajo strokovnjaki. Zemeljski plin, ki uhaja iz plinovoda, je skoraj v celoti sestavljen iz metana, ki je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb. Metan pa je toplogredni plin, ki je ‘kriv’ za skoraj tretjino porasta globalne povprečne temperature od začetka industrijske revolucije. Prve ocene kažejo, da se je doslej sprostila tolikšna količina emisij, kot jo v letu dni povzroči 1,3 milijona avtomobilov.

Uhajanje plina iz plinovoda Severni tok bi lahko bilo najobsežnejše doslej, svarijo znanstveniki. S seboj poleg varnostnega tveganja uhajanje plina prinaša tudi veliko podnebno tveganje. Pri tem se namreč sprošča ogromna količina uhajajočega toplogrednega plina metana. Prve ocene kažejo, da se je doslej sprostila tolikšna količina emisij, kot jo v letu dni povzroči 1,3 milijona avtomobilov, piše The Guardian

Metan – močan toplogredni plin 

Metan je ‘krivec’ za skoraj tretjino porasta globalne povprečne temperature od začetka industrijske revolucije. V ozračje se sprošča med proizvodnjo nafte in plina ter v kmetijstvu. V ozračju se zadržuje manj časa kot ogljikov dioksid, vendar je veliko močnejši, saj zadržuje več toplote v ozračju. Po podatkih iz najnovejšega poročila medvladnega panela za podnebne spremembe prispeva okrog polovico neto dviga globalne povprečne temperature za eno stopinjo Celzija od predindustrijske dobe. Zmanjševanje izpustov metana je pomemben in hiter način, kako lahko omejimo nadaljnje segrevanje ozračja v prihodnjih desetletjih, se strinjajo strokovnjaki. 

Uhajanje plina na Severnem toku. Foto: DPA

Znanstveniki se bojijo, da bi lahko bilo uhajanje metana, ki se bo sprostil iz Severnega toka, eno najhujših doslej, tako predstavlja veliko podnebno tveganje ob že tako zaostreni podnebni krizi. Nobeden izmed prekinjenih plinovodov Severni tok, ki potekata med Rusijo in Nemčijo, ni deloval, vendar sta oba vsebovala zemeljski plin. Ta pa večinoma sestoji iz metana – toplogrednega plina, ki je za ogljikovim dioksidom največji povzročitelj globalnega segrevanja. Kakšen bo obseg emisij, je še vedno nejasno, prve ocene znanstvenikov, ki temeljijo na količini plina v enem od plinovodov, pa se gibljejo med 100.000 in 350.000 tonami metana, piše The Guardian. Nemška agencija za okolje je sporočila, da na plinovodu ni bilo ustreznih mehanizmov za zadrževanje, zato bo verjetno ušla celotna količina plina.

Znanstveniki se bojijo, da bi lahko bilo uhajanje metana, ki se bo sprostil iz Severnega toka, eno najhujših doslej, tako predstavlja veliko podnebno tveganje ob že tako zaostreni podnebni krizi. Foto: DPA

Nepotreben in nepremišljen izpust v ozračje 

Profesor Grant Allen z Univerze v Manchestru meni, da je malo verjetno, da bi lahko izpust emisij v zrak preprečili naravni procesi. Kot je pojasnil za The Guardian, gre namreč za ogromno količina plina v res velikih mehurčkih. Če gre za manjše količine plina, se lahko le-te do določene mere razgradijo v okviru naravnih procesov. A glede na dosedanje izkušnje gre za preveliko količino metana, da bi ga lahko predelali naravni procesi, meni Allen. Za razliko od razlitja nafte plin ne bo imel tako onesnažujočega učinka na morske ekosisteme, je pojasnil Allen. “Toda kar zadeva toplogredne pline, je to nepremišljen in nepotreben izpust v ozračje.”

Jasmin Cooper, profesor iz Imperial College London za The Guardian pojasnjuje, da je okoli uhajanja iz plinovoda veliko negotovosti in neznank. Kot dodaja, je težko oceniti, koliko metana bo dejansko končalo v ozračju, a potencialno bi lahko v ozračju končalo na stotine tisoč ton metana, kar je izredno velika količina, opozarja. 

Severni tok 2 naj bi, tik preden je Rusija napadla Ukrajino, vseboval približno 300 milijonov kubičnih metrov plina. Samo ta količina bi pomenila 200.000 ton metana, je dejal Cooper. Če bi se v resnici sprostila takšna količina, bi to pomenilo, da je uhajanje obsežnejše od doslej največjega uhajanja plina v zgodovini ZDA, ki se je zgodilo v Kaliforniji leta 2015. Lahko bi šlo za enega največjih uhajanj plina doslej, sklene Cooper: “Metan je za podnebje precej velika grožnja, saj je izredno močan toplogredni plin.” 

Nadaljuj z branjem
OKOLJE6 dni nazaj

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje. Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala...

Arhitektura6 dni nazaj

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve...

UMETNOST1 teden nazaj

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo v roke Ivu Prančiču

Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike...

E-Mobilnost2 tedna nazaj

E-Tourneo Custom z izjemno prostornostjo in zmogljivostjo za različne dejavnosti

Ford Pro je razkril popolnoma nov model E-Tourneo Custom, ki je na čelu naslednje generacije večnamenskih vozil Tourneo in ima...

Dizajn2 tedna nazaj

Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine...

OKOLJE2 tedna nazaj

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo...

UMETNOST3 tedni nazaj

Novi umetniški ateljeji v Mariboru

Pred dnevi so umetniki začeli polniti prostore umetniških ateljejev, ki jih je Mestna občina Maribor (MOM) uredila v stavbi na...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Berlinski simpozij o Plečniku

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom...

UMETNOST1 mesec nazaj

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču...

POPULARNO