Na Pohorju se načrtuje gradnja 56 vetrnih elektrarn. Okoli 200 metrov visoke vetrnice se bodo, če bo projekt izveden, raztezale na območju Areha, Treh kraljev in Rogle. Vse več je opozoril, da bi projekt pregrobo posegel v neokrnjeno naravo Pohorja.

Podjetje Energija na veter ima v načrtu izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha ter v drugi fazi še 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle. Če bo projekt v celoti izveden, bo veduta Pohorja popolnoma spremenjena, saj se bo več kot 150 metrov nad vrhovi pohorskih smrek dvigalo 56 vetrnic.

Kot so pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.

Kot so pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.

Vetrnice bodo visoke približno 200 metrov. Stolp se bo dvigal dobrih 130 metrov v višino, dolžina posamezne elise pa je slabih 70 metrov. Če si predstavljamo krog, ki ga z vrtenjem rišejo elise, njegova površina pri tovrstnih vetrnicah ustreza površini skoraj dveh nogometnih igrišč, oriše Marko Čepin s fakultete za elektrotehniko. Nazivna moč posamezne vetrne elektrarne bo znašala 3,5 megavata. Nazivna moč nam pove, koliko “moči” zmore vetrnica maksimalno proizvesti. “Če bo veter močno pihal, bo vetrnica proizvajala 3,5 MW, a v povprečju bo pihalo manj, v povprečju bo proizvedenih 20 odstotkov nazivne moči, glede na to, kako močan veter piha pri nas,” pojasnjuje Čepin in dodaja, da je vetrna energija relativno draga, a da cena nujnega prehoda na obnovljive vire energije pač ni nizka.

Kakšna bi bila odkupna cena elektrike, po pojasnilih podjetja Energija na veter za zdaj še ni mogoče predvideti. Cene se, kot dodajajo, določajo v pogodbah o odkupu proizvedene elektrike, ki se sklepajo tik pred začetkom delovanja objektov.

In kakšna je vrednost projekta? V podjetju odgovarjajo, da gre za poslovno skrivnost. Pojasnili pa so, da bodo sredstva črpali iz različnih virov. “Tudi Evropska unija intenzivno vlaga v področje obnovljivih virov energije, na kar tudi računamo v okviru projekta Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica,” so zapisali.

Nasprotovanja projektu, ki bi usodno posegel v neokrnjeno naravo

Pred dvema tednoma se je na protestu v Slovenski Bistrici zbralo okoli 50 ljudi, ki ostro nasprotujejo projektu. Kot opozarjajo v iniciativi Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, bo neokrnjena narava, ki omogoča številne turistične dejavnosti na Pohorju, s 56 vetrnicami popolnoma degradirana. Vetrnice bodo približno šestkrat višje od smrek, nekateri posegi, vezani na izgradnjo vetrnega polja, so načrtovani manj kot 100 metrov od Črnega jezera in gozdnega rezervata Škrabarca.

Za postavitev posamezne vetrnice bo treba posekati 70 x 40 metrov gozda, v dolžini 34 kilometrov naj bi bilo gozd potrebno sekati tudi za vgradnjo vkopanega kablovoda. Za prevoz sestavnih delov vetrnic naj bi bilo treba razširiti ceste na najmanj štiri metre, v ovinkih pa še nekoliko več, opozarja iniciativa.

Zakaj projekt ni voden prek državnega prostorskega načrta?

Na nekatere nekorektnosti pri umeščanju vetrnic v prostor opozarja župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, ki meni, da bi moral biti tako obsežen projekt voden prek prostorskega državnega načrta, na kar je občina že večkrat opozorila tudi pristojna ministrstva.

Zanimivo je, da je občina Slovenska Bistrica za prvi del projekta, ki predvideva izgradnjo 22 vetrnic, prejela 11 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj različnim investitorjem, pridobivanje gradbenih dovoljenj pa je združeno v integralni postopek. Vsaka od enajstih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih je prejela občina, vključuje po dve vetrnici.

A prav razdrobljenost vlog naj bi opravičevala, da postopek umeščanja prvih 22 vetrnih elektrarn ni voden prek državnega prostorskega načrta, kar bi bilo sicer po navedbah župana Žagarja za tako obširen projekt nujno, saj to predvideva zakonodaja. Za izdajanje gradbenih dovoljenj za elektrarne z nazivno električno močjo, večjo od 10 megavatov, je namreč v okviru državnega prostorskega načrta pristojna država. Skupna nazivna moč dveh vetrnic znaša 7 megavatov, že skupna nazivna moč treh vernic bi to mejo presegla, saj bi znašala 10,5 megavata. Župan Slovenske Bistrice ima zato občutek, da se projekt načrtno drobi.

Skupna nazivna moč prvega dela projekta, ki predvideva postavitev 22 vetrnic, znaša 77 megavatov, vseh 56 vetrnic skupaj pa 196 megavatov. “Zakon v tem primeru predvideva državni prostorski načrt in če sem prav seznanjen, se v Sloveniji vodi vsaj pet postopkov DPN-jev za umestitev vetrnih elektrarn v prostor. Ne vem, zakaj potem tudi pri nas to ne bi bilo mogoče? Pri tem vztrajamo, ker bi želeli, da se postopek vodi transparentno in da se podajo odgovori na številne pomisleke, od okrnitve narave do konkretnih gradbenih posegov.”

Kot dodaja Žagar, pa gre v vsakem primeru za hud poseg v naravo. Del Pohorja je vključen v Naturo 2000, pripravlja se tudi projekt Regijski park Pohorje. Čeprav turizem ni primarna dejavnost občine Slovenska Bistrica, je Pohorje vseeno eden njihovih glavnih atributov, osrednji turistični biser pa predstavlja tudi številnim sosednim občinam.

Na drugi strani v podjetju Energija na veter poudarjajo, da bi izgradnja celotnega vetrnega polja ključno prispevala k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov energije in zagotovila pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije. “S tem si na ravni države gradimo pomemben strateški položaj manjše odvisnosti od uvoza električne energije, kar je po terminskem načrtu izvedljivo že do leta 2027.” Vodenje projekta prek državnega prostorskega načrta bi to časovnico najverjetneje precej zamaknilo.

V Energija na veter dodajajo še, da je zaradi vse večjega ozaveščanja ljudi o pomenu zelene energije, zaradi možnosti pridobivanja spodbud in sredstev za nadaljnji razvoj turističnih središč, zaradi pridobitve naziva zelena destinacija ipd. sprejemanje vetrnih elektrarn v Evropi in svetu postala stalnica in običajna praksa.

Vir: MMC

Baterijsko start-up podjetje ElevenEs je sporočilo, da je njihova proizvodna enota v Srbiji popolnoma operativna. Gre za prvo tovarno litijevo-železno-fosfatnih (LFP) baterijskih celic v Evropi. Objekt je postavljen v Subotici, najbolj severno ležečem mestu Srbije, ko bo tovarna v polnem obsegu končana, kar bi naj bilo leta 2027, pa se bo celoten kompleks ponašal s kapaciteto 8 GWh na leto.

Tovarna posebnih baterijskih celic bo z obratovanjem začela v letu 2026, s čimer bo postala prva tovarna litijevo-železno-fosfatnih baterij v Evropi!

Zelene baterije

Ob tem se bo v sklopu tovarne proizvajalo tudi posebne produkte – izdelek EDGE. ElevenEs trdi, da je njihov izdelek EDGE prva baterijska celica brez kobalta in niklja na celini, energija, porabljena v procesu pa je 100 % iz obnovljivih virov – kombinacije hidro, vetrne in sončne energije, kar je še dodatno impresivno!

Pred tem so že napovedali, da bo zmogljivost proizvodne enote, ki bo proizvajala baterijske celice EDGE, znašala 300 MWh. Proizvodna enota se specializira za proizvodnjo kakovostnih LFP prizmatičnih celic ter jih pošilja strankam za vzorčno testiranje, pri čemer so celice primerne za električna vozila, avtobuse, tovornjake in sisteme za shranjevanje energije.

»Celice baterij LFP trajajo trikrat dlje kot najbolj pogoste konkurenčne tehnologije, zaradi česar so najbolj stroškovno učinkovita baterijska rešitev na trgu. Poleg splošnih koristi LFP kemije celice baterij ElevenEs EDGE ponujajo višjo energijsko gostoto na ravni pakiranja v primerjavi z drugimi LFP celicami.«

Podjetje ElevenEs trdi, da bo LFP postala najpomembnejša baterijska kemija do konca desetletja, saj zagotavlja večjo varnost, nižje stroške in povečano trajnost. »Celice baterij LFP trajajo trikrat dlje kot najbolj pogoste konkurenčne tehnologije, zaradi česar so najbolj stroškovno učinkovita baterijska rešitev na trgu. Poleg splošnih koristi LFP kemije celice baterij ElevenEs EDGE ponujajo višjo energijsko gostoto na ravni pakiranja v primerjavi z drugimi LFP celicami,« so prepričani v podjetju ElevenES.

Zakaj baterije?

Baterijsko skladiščenje je ključna tehnologija v prihodnosti, saj bo omogočalo bolj učinkovito shranjevanje obnovljive energije, ki jo bomo pridobivali iz vetra, sonca in drugih virov. Zato je pomembno, da se razvijajo nove tehnologije baterij, ki so cenejše, trajnejše in bolj varne. LFP baterijske celice predstavljajo velik korak naprej v tej smeri, saj so varnejše in bolj trajne od drugih baterijskih tehnologij.

S tem projektom je ElevenEs postal vodilni proizvajalec LFP baterijskih celic v Evropi in se zavezal k nadaljnjemu razvoju tehnologij za shranjevanje energije. Čeprav obstajajo že drugi projekti, ki se ukvarjajo z razvojem LFP baterijskih celic, pa je ElevenEs s svojim dosežkom dokazal, da je mogoče proizvajati varnejše in bolj trajne baterije ter hkrati prispevati k zmanjševanju ogljičnega odtisa.

S tem, ko se bo LFP tehnologija širila, se bo verjetno zmanjšal tudi strošek proizvodnje baterijskih celic, kar bo omogočilo širšo uporabo baterijskih sistemov za shranjevanje energije. S tem bomo lahko bolj učinkovito uporabljali obnovljive vire energije ter prispevali k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in zmanjševanju našega ogljičnega odtisa.

Globalna vlaganja v tehnologije energetske tranzicije se morajo letno več kot štirikrat povečati, je dejala Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA). In če se ne? Prihodnost ne bo preveč zelena.

Za prehod na tehnologije energetske tranzicije je do leta 2030 potrebnih približno 35 milijard dolarjev, opozarja IRENA – Mednarodna agencija za obnovljive vire energije, ki je pozvala k usmerjanju načrtovanih vlaganj v fosilna goriva v obnovljive energetske tehnologije in infrastrukturo.

Globalna vlaganja v tehnologije energetske tranzicije se morajo letno več kot štirikrat povečati, če želimo ostati v skladu s prizadevanji, ki so bila sprejeta v okviru pariškega podnebnega sporazuma, je dejala Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).

Trenutno vlaganje ni dovolj

Vlaganja v obnovljive energetske tehnologije so lani dosegla rekordnih 1,3 milijarde dolarjev, vendar se mora ta številka povečati na približno 5 milijard dolarjev letno, če želimo doseči ključni cilj pariškega sporazuma, da se omeji povečanje temperature na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskimi ravni, je dejala IRENA.

Svet do leta 2030 potrebuje približno 35 milijard dolarjev za prehod na tehnologije energetske tranzicije, vključno z izboljšanjem učinkovitosti, elektrifikacijo, razširitvijo in prilagodljivostjo omrežja, je dejala IRENA.

Potrebujemo še več gigavatov

Po besedah IRENE se mora tako razvoj obnovljive energije povečati s približno 3000 gigavatov letno danes na več kot 10 000 GW leta 2030, pri čemer je potrebna večja enakost pri razširjanju obnovljive energije med industrijskimi in razvijajočimi se državami.

Lani so novi projekti obnovljive energije na Kitajskem, v Evropski uniji in Združenih državah predstavljale dve tretjini zmogljivosti, medtem ko je Afrika predstavljala le 1 % zmogljivosti obnovljive energije.

»Temeljna sprememba podpore državam v razvoju mora imeti večji poudarek na dostopu do energije in prilagajanju podnebnim spremembam,« je dejal generalni direktor IRENE Francesco La Camera ter pozval finančne institucije, naj usmerijo več sredstev v projekte energetske tranzicije.